Praznično branje: novinarske zgodbe s celega sveta

Mesec je naokrog in za vas smo spet zbrali nekaj bralnih predlogov iz različnih tujih medijev, ki jih spremljamo na Pod črto.

Na Pod črto za vas vsak mesec izberemo nekaj zanimivih bralnih, gledalnih in poslušalnih predlogov zanimivih zgodb naših novinarskih kolegov iz tujine. Bližajo se prazniki in z njimi nekoliko več časa za branje,  zato je tokratni izbor nekoliko bolj obsežen. Upamo, da vam bo všeč. Seveda pa si preberite tudi naše najbolj sveže preiskovalne zgodbe na Pod črto.

 

  • Sedemdeset milijonov dokumentov, 3,4 terabajtov podatkov = zadeva Football Leaks. Nemški Spiegel je v sodelovanju z European Investigative Collaborations razkril temne plati nogometnega sveta.

 

  • Pri Pod črto veliko časa posvetimo preverjanju učinkovitosti delovanja naših davčnih organov. Ameriška ProPublica je objavila zanimivo zgodbo o tem, kaj za širšo skupnost pomeni, če finančno upravo (v ameriškem primeru Internal Revenue Service, IRS) prikrajšamo za ustrezno finančno in kadrovsko podporo. Zgodba je še posebej aktualna zato, ker bi podobne težave našli tudi v Sloveniji.

 

 

  • Huda podatkovna zgodba o geolokaciji. Predstavljajte si, da bi morali nositi zapestnico, ki bi ves čas sporočala vaš položaj. V nekaterih državah velja takšen ukrep za zapornike v hišnem priporu. Toda takšno “zapestnico” v obliki pametnega mobilnika prostovoljno nosimo ves čas. Via New York Times.

 

  • Ko bom velik, bom influencer. Umazane skrivnosti mlade industrije, kjer se blogerji, vlogerji, instagramerji in podkasterji prikrito prodajajo oglaševalcem. Za uspeh novega izdelka – ali za neuspeh konkurenta – pa nujno rabite njihovo “podporo”.

 

 

 

 

  • Podkast #2. Morda vam izraz multilevel marketing ne pove veliko, a verjetno ste že slišali za piramidne sheme. Čudno bi bilo, če ne bi, saj se je med osmoljenci oziroma oškodovanci tovrstnih shem znašlo tudi mnogo Slovencev.

 

  • Podkast #3. Leta 1990 je iz Isabella Stewart Gardner muzeja v Bostonu izginilo trinajst umetnin v skupni vrednosti približno pol milijarde ameriških dolarjev. Po skoraj tridesetih letih in kljub desetim milijonom razpisane nagrade za informacije o tatvini še vedno ni ne duha ne sluha o storilcih ali izginulih delih. Kako in zakaj?

 

 

 

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #bralna priporočila #novinarske zgodbe

Deli zgodbo 0 komentarjev