V Sloveniji poleg javne radiotelevizije in zasebnih medijev obstaja še alternativni medijski prostor, ki ga financirajo slovenske občine. Te so po podatkih računskega sodišča leta 2014 skupaj namenile več kot šest milijonov evrov za izdajanje občinskih glasil in za financiranje programskih vsebin v lokalnih medijih. Konec leta 2015 je občinska glasila izdajalo 159 od 212 občin – torej dobre tri četrtine vseh občin.

V naši preiskavi pa smo ugotovili, da ta javni denar pogosto ni bil porabljen v javnem interesu. Nasprotno. Občine so medijske dejavnosti velikokrat opravljale netransparentno, nesmotrno ali so občinski denar porabile za (samo)promocijo županov.

To smo med drugim pokazali z analizo delovanja občinskih glasil v Kopru, Ljubljani in Celju med lanskimi lokalnimi volitvami.

Zmerjanje nasprotnikov v Kopru

V Kopru so bile volilni tekmi namenjene štiri številke občinskega glasila KP MOK, ki ga izdaja mestna občina Koper (MOK). V vseh številkah so bili objavljeni dolgi pogovori z županom Borisom Popovićem, ki je predstavljal svoje pretekle dosežke in napovedoval nove projekte. V intervjujih je poimensko napadal novinarje in politične nasprotnike ter jih med drugim zmerjal z »ritolizniki«. V nekaterih izdajah lokalnega glasila se je župan v eni številki pojavil na več kot 50 fotografijah, celo v nagradni križanki. Poleg tiskane izdaje so v MOK izdajali še elektronsko glasilo ekoper.si, ki je širilo enake vsebine.

Promocija županov v Celju in Ljubljani

V Celju in Ljubljani izdajatelji občinskih glasil niso bili tako neposredni, vendar sta tudi ljubljansko in celjsko mestno glasilo poskrbeli za promocijo aktualnih županov – Zorana Jankovića in Bojana Šrota. V Celju so gospodinjstva na prvi dan volilne kampanje prejela posebno številko glasila, v katerem je občina predstavila največje pretekle projekte, ki so bili končani med preteklimi mandati Bojana Šrota. Ljubljanske volivce sta poleg Zorana Jankovića v daljšem pogovoru nagovorila še oba podžupana, številna ljubljanska gospodinjstva pa so skupaj s seznamom volilnih kandidatov za župana, mestne in četrtne svete prejela še volilni program Jankovičeve liste.

Za vsa občinska glasila je značilno, da ostalim kandidatom niso dala enakih možnosti. Niso objavljala pogovorov ali soočenj z opozicijo, niso odpirala kritičnih vprašanj, v primeru Kopra niso objavljala zahtevanih popravkov, čeprav so bila vpisana v medijskem razvidu in zanje veljajo določila zakona o medijih. Ta med drugim določa jasno razločevanje med naročenimi (plačanimi), propagandnimi in uredniškimi vsebinami, česar občinska glasila velikokrat ne počnejo.

Izbrane tri mestne občine so za občinska glasila po naših podatkih porabile najmanj milijon evrov javnega denarja, pri čemer nismo mogli oceniti stroškov dela zaposlenih na občini, ki sodelujejo pri pripravi glasil.

Dostop do volivcev

Zakaj je to problem – še zlasti v tako pomembnem obdobju kot je volilna kampanja?

Občinsko glasilo ima zagotovljen dostop do vseh poštnih nabiralnikov v občini in s tem potencialnih volivcev, kar za vse druge medije ne velja. Ta glasila se financirajo iz javnega (občinskega) denarja in lahko pomenijo nelojalno konkurenco drugim lokalnim medijem, saj jih občina bralcem ponudi brezplačno. Hkrati so občinska glasila v več slovenskih občinah najpomembnejši ali celo edini vir informacij o dogajanju v občini, saj so lokalni in nacionalni mediji zaradi poslovnih težav zelo zmanjšali mrežo lokalnih dopisnikov.

To pomeni, da imajo občinska glasila potencialno velik vpliv na obveščenost občanov in njihove volilne odločitve. Nad njihovim poročanjem pa imajo največ vpliva župani, ki imajo izrazito priveligiran dostop do občinskega glasila, kjer lahko nagovorijo volivce, se pohvalijo s preteklimi dosežki in obljubijo nove projekte, če bodo izvoljeni. Drugi županski kandidati te možnosti nimajo, saj ne morejo enakovredno nastopati v občinskem glasilu. Prav tako ne morejo financirati svoje medijske kampanje iz občinskega proračuna, kar je pogosta praksa županov.

Opozorila naletijo na gluha ušesa

Zlorabe občinskih glasil se niso začele lani. Slovenska podružnica Transparency International je že v poročilu o lokalnih volitvah 2014 pokazala, da so župani skoraj popolnoma enake strategije uporabljali že v tedanji volilni kampanji in tudi takrat sta izstopala Koper in Ljubljana. To pomeni, da so bili vsi nadzorniki in zakonodajalec dobro seznanjeni z možnostjo načrtne ugrabitve občinskih glasil za propagandne namene. Vendar se niso odzvali na opozorila ali poskrbeli, da se zlorabe občinskih glasil ne bi ponovile na naslednjih (torej lanskih) lokalnih volitvah.

Za očitne zlorabe občinskega glasila v Kopru in privilegirane obravnave županov v Celju in Ljubljani tudi tokrat najverjetneje ne bo odgovarjal nihče. To pa je zelo jasno sporočilo županom, da smejo občinska in javno financirana glasila tudi v prihodnjih kampanjah uporabljati kot propagandno orodje – ter z njimi zniževati zaupanje v temeljne demokratične procese in spodkopavati legitimnost volitev.

Preberite celotno preiskavo: Občinska glasila: milijoni evrov javnega denarja za promocijo županov

Članek je del projekta Medijsko lastništvo. Preberite vse članke v seriji.

Avtor člankov in zbiranje podatkov: Lenart J. Kučić
Vodja projekta: Taja Topolovec
Urednik člankov in preverjanje dejstev: Anže Voh Boštic
Lektura: Ana Bogataj
Ilustracije: Matija Medved
Zasnova infografik: Anže voh Boštic, Taja Topolovec, Lenart J. Kučić
Oblikovanje infografik: Anže Jesenovec, Gregor Makovec, Gašper Uršič (studiokruh)
Oblikovanje vizualij: Metod Blejec

Projekt medijsko lastništvo je del projekta, ki ga sofinancira NEF-Mreža evropskih fundacij v okviru projekta Civitates.

Mnenja, odkritja, zaključki in priporočila v projektu so delo avtorjev Pod črto in ne odražajo nujno mnenja fundacije ali projektnih partnerjev.