Kazenski postopki v primeru sumov gospodarskega kriminala in korupcije v Sloveniji trajajo nerazumno dolgo. Praviloma se takšni postopki na sodišču ne zaključijo prej kot v petih letih, pogosto pa od storitve kaznivega dejanja do pravnomočnosti sodbe mine tudi do deset let ali celo več.

Eden izmed vzrokov za počasne postopke je tudi delo policije – oziroma Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki je zadolžen za preiskavo najtežjih gospodarskih kaznivih dejanj in korupcije.

Na primeru kazenskih postopkov proti Zoranu Jankoviću lahko opozorimo na dolgotrajnost preiskav na NPU. Te so v vseh primerih proti Jankoviću, ki smo jih preučili pri Pod črto, potekale vsaj slabi dve leti – v nekaterih primerih pa tudi dlje. Tudi zaradi počasnega dela NPU je na sodišču nato padel najbolj razvpit primer proti Jankoviću – domnevno zahtevanje spolnih uslug za zaposlitev farmacevtke v Lekarni Ljubljana.

Ugotovitve nadzora

Notranje ministrstvo (MNZ) je lani izvedlo nadzor nad delom NPU. V poročilo o nadzoru so nadzorniki ministrstva zapisali, da so odkrili takšne napake pri delovanju NPU, ki si jih na tako renomirani inštituciji, kot je Nacionalni preiskovalni urad, ne bi smeli privoščiti.

Med drugim so pregledali pet preiskav NPU in v enem primeru – preiskavi suma gospodarskega kriminala – ugotovili nerazumljivo dolgo trajanje preiskave. Ta je trajala skoraj dve leti. V ostalih primerih so odkrili množico predvsem administrativnih napak.

Nadzorniki so tudi opozorili, da bi moralo vodstvo policije bolje in pogosteje nadzirati NPU. Ugotovili so še, da je bila v začetku leta 2018 ustanovljena delovna skupina policije, ki bi morala najti rešitve za boljšo organiziranost NPU. A predstavniki skupine so se do avgusta lani sestali le trikrat, v tem času pa so se uspeli dogovoriti le, da bodo med zaposlenimi na NPU izvedli spletno anketo.

Celoten nadzor ministrstva nad delom NPU je bil sicer zelo birokratsko osredotočen. V poročilu nadzorniki na primer opozarjajo predvsem na prepočasno ali napačno dokumentiranje dejanj policije. Poročilo pa ne daje odgovora, kako učinkovit je NPU dejansko pri svojem delu.

Policija se z ugotovitvami ne strinja

V policiji se z ugotovitvijo nadzornikov MNZ, da v NPU delajo napake, ki si jih ne bi smeli privoščiti, ne strinjajo. Za Pod črto so poudarili, da so nadzorniki MNZ odkrili le administrativne napake, ki ne vplivajo na samo učinkovitost preiskav.

Po mnenju policije prav tako ni utemeljena ugotovitev ministrstva, da so v enem izmed postopkov v zvezi s sumom gospodarskih kaznivih dejanj preiskavo izvajali prepočasi. Ker so nadzorniki MNZ, kot so slednji zapisali v poročilu o nadzoru, pri vsaki pregledani preiskavi v NPU pregledali le par listov, si na podlagi takšnega pomanjkljivega nadzora nadzorniki MNZ ne morejo ustvariti prave slike o primeru, so opozorili na policiji.

Kljub zavračanju kritike ministrstva pa vse več indicev kaže, da tudi v vodstvu policije niso povsem zadovoljni z delom NPU. Generalna direktorica policije namreč letos direktorju NPU Darku Majheniču ni podaljšala mandata. Kot so sporočili iz policije, Bobnar od direktorja NPU pričakuje bolj ambiciozen pristop pri vodenju urada.

Potrebna strokovna analiza dela NPU

Za komentar ugotovitev nadzora ministrstva nad NPU smo se obrnili na Andreja Rupnika, nekdanjega direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, ki je pred tem zasedal več vodilnih mest v kriminalistični policiji in generalni policijski upravi. Bil je vodja več projektov reorganizacije v policiji in svetoval na področju strateškega načrtovanja dejavnosti v policiji.

Tudi Rupnik je opozoril na pretirano poudarjanje birokratskih napak v nadzoru nad delom NPU. Nadzorniki notranjega ministrstva bi morali po Rupnikovem mnenju pridobiti podatke o vseh zadevah, ki jih je obravnaval NPU, in med drugim ugotoviti, kako uspešne so bile te kriminalistične preiskave. Torej, koliko preiskav se je končalo z obsodbami na sodiščih in v koliko preiskavah preiskovalcem ni uspelo najti dovolj kakovostnih dokazov za obsodbo. Le tako bi lahko ugotovili, kako uspešni so v resnici preiskovalci NPU.

Rupnik zato predlaga ustanovitev neodvisne zunanje strokovne skupine ljudi s primernimi znanji, ki bi s primerno metodologijo ocenila dejansko učinkovitost Nacionalnega preiskovalnega urada. Na MNZ namreč po Rupnikovem mnenju nimajo zaposlenih z ustreznimi znanji za poglobljeno analizo učinkovitosti NPU.

Preberite celoten članek: Kako se je ministrstvo izognilo resnemu nadzoru nad preiskovalnim uradom