Tožilka Blanka Žgajnar, ki Zorana Jankovića med drugim preganja v zadevi Farmacevtka, je zaradi službenih obremenitev zahtevo za preiskavo vložila več mesecev po preteku 90-dnevnega roka za sprejem tožilske odločitve, razkriva poročilo, ki ga je tožilstvo posredovalo ministrstvu za pravosodje.

Poročilo, ki smo ga od ministrstva pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, je tožilstvo pripravilo po izločitvi dokazov proti Jankoviću v zadevi domnevnega sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje. Spomnimo, septembra lani je policija na tožilstvo poslala ovadbo, v kateri tudi na podlagi pridobljenih prisluhov pogovorov Jankovića bremenijo, da je avgusta 2014 v zameno za spolne usluge farmacevtki v Lekarni Ljubljana uredil zaposlitev za nedoločen čas.

Sredi junija pa je preiskovalna sodnica Mojca Kocjančič prisluhe izločila iz spisa in odredila njihovo uničenje. Po mnenju sodnice so namreč na tožilstvu zamudili dveletni rok, v katerem bi po koncu prisluškovanja domnevno morali proti Jankoviću vložiti obtožnico ali zahtevo za sodno preiskavo.

Kot je razvidno iz poročila tožilstva, so Jankoviću prisluškovali od 18. aprila do 18. oktobra 2014. Policija je ovadbo proti Jankoviću tožilstvu poslala 15. septembra 2016. Sodišče pa je zahtevo za sodno preiskavo v primeru dobilo šele 10. aprila letos.

Tožilka Žgajnar je po poročilu sodeč vodjo specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana januarja letos zaprosila za podaljšanje 90-dnevnega roka za vložitev zahteve za preiskavo. Osemnajstega januarja ji je Furlan na njeno zaprosilo rok podaljšal za 60 dni. Po končanju tega roka je tožilka vložila zahtevo za preiskavo.

Kot so na tožilstvu zapisali v poročilu, je bila Blanka Žgajnar v tem času močno obremenjena: »Vložene je imela štiri obtožbe, v zvezi s katerimi so potekale glavne obravnave; izvajala je funkcijo pregona v osmih zadevah, kjer je sodišče izvajalo sodno preiskavo in je v sedmih zadevah zahtevalo obvezno navzočnost državne tožilke pri sodnih dejanjih; med drugim je zastopala obtožbo tudi v t. i. zadevi ‘Balkanski bojevnik’,  skupaj s tožilko, ki je delala na zadevi kot stranska nosilka.«

Zaradi obremenjenosti je nato Harij Furlan dve zadevi tožilke Žgajnar prerazporedil drugim tožilcem. Dodelitev primera Farmacevtka drugemu tožilcu pa »zaradi širše povezanosti zadeve ni bila smotrna in bi pomenila dodaten zastoj v postopku,« so še zapisali v poročilu. Spomnimo, Žgajnar Jankovića med drugim preganja tudi v zadevi Stožice in sumu utaje davka pri prodaji delnic Mercatorja.

Tožilstvo se ne strinja s sodiščem

Kriminalisti so do ključnih dokazov proti Jankoviću v zadevi Farmacevtka prišli s prisluškovanjem Jankovićevim telefonskim pogovorom, je razvidno iz ovadbe, ki smo jo pridobili od tožilstva. Prisluškovanje je sicer sodnik odredil zaradi suma storitve kaznivega dejanja v nepovezani zadevi, a so nato Jankovića ujeli pri domnevnem zahtevanju spolnih uslug v zameno za ureditev zaposlitve. Med drugim je Janković po ovadbi sodeč farmacevtki po ureditvi službe za nedoločen čas rekel: »Sej sem ti reku. Tist kar sem oblubu takrat a.. sem nardiv, zdej pač si ti na potezi.« S tem je po mnenju policije želel dobiti spolni odnos.

Kot rečeno, je tožilka Žgajnar v zadevi marca letos podala predlog za uvedbo sodne preiskave. Nato pa je 19. junija preiskovalna sodnica izdala sklep o izločitvi prisluhov iz postopka. Po mnenju sodnice je namreč tožilka Žgajnar zamudila dveletni rok, v katerem bi po določilih zakona o kazenskem postopku po koncu prisluškovanja Jankovića morala začeti kazenski pregon. Po mnenju sodnice bi morala Žgajnar v tem roku tako spisati obtožnico ali predlog za uvedbo sodne preiskave. Žgajnar se je na izločitev dokazov pritožila na višje sodišče, to pa o zadevi po nam znanih podatkih še ni odločilo.

Kot je razvidno iz poročila tožilstva, se tožilci ne strinjajo s tolmačenjem sodnice. Menijo, da je tožilka Žgajnar kazenski pregon nadaljevala znotraj roka, saj je v tem času med drugim odredila hišno preiskavo pri Jankoviću. Po mnenju tožilstva takšno razlago zakona podpira tudi sklep mariborskega višjega sodišča v podobni zadevi v zvezi z izločitvijo dokazov.

Otežen pregon zahtevnega kriminala

Če pa bodo tudi ostala sodišča po novem zahtevala, da morajo tožilci v roku dveh let po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov vložiti obtožnico ali zahtevo za sodno preiskavo, pa bo »kazenski pregon zahtevnega gospodarskega in organiziranega kriminala v Sloveniji zelo otežen, v nekaterih primerih lahko tudi praktično nemogoč,« so zapisali na tožilstvu.

Sodobne oblike kriminala namreč zahtevajo daljše časovno obdobje preiskovanja. Tožilci so med letoma 2014 in 2016 na sodišča podali skupno več kot 900 predlogov za izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov, v letu 2017 pa se različni prikriti preiskovalni ukrepi vodijo proti 52 fizičnim osebam. V obsežnih in zapletenih zadevah pa v roku dveh let od izvajanja takšnih ukrepov »ni možno zbrati dovolj dokazov, jih preučiti in sestaviti kakovostne zahteve za preiskavo ali obtožnice,« so zapisali v poročilu.

V tem primeru bi bili storilci zahtevnih kaznivih dejanj v »bistveni procesni prednosti« pred manj sofisticiranimi storilci, so še poudarili na tožilstvu. Če bodo višje sodne inštance potrdile sklep o izločitvi dokazov proti Jankoviću, pa bi to pomenilo, da bodo lahko naknadno izločeni dokazi »tudi v številnih drugih odmevnih zadevah, v katerih so bili kazenski postopki že pravnomočno zaključeni.«

Po poročanju medijev je pravosodni minister Goran Klemenčič pritrdil argumentom tožilstva. V primeru, da bodo prisluhi proti Jankoviću izločeni, je napovedal spremembo zakonodaje. Tudi po mnenju Klemenčiča bi namreč »takšna interpretacija zakonskih določb nesporno in nesorazmerno omejila preiskavo in pregon vseh zahtevanih oblik kriminalitete«.

Porocilo SDT