Policisti so pri nadzoru obmejnega pasu Slovenije neučinkoviti, obenem pa kršijo določila zakona o državni meji in s tem neupravičeno pregledujejo vozila in osebe, ki so prestopile mejo, ugotavlja poročilo notranjega ministrstva.

Poročilo, ki so ga na ministrstvu izdelali avgusta lani, preverjalo pa je delovanje policije v letu 2018, smo pri Pod črto pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja.

Podatki, ki so jih zbrali nadzorniki notranjega ministrstva, kažejo, da policisti glede na število pregledov vozil in oseb zasežejo zelo malo nezakonitih predmetov. Ob tem pa ne spoštujejo določil zakonodaje, da morajo imeti za izvedbo takega pregleda razlog oziroma sum, da ima oseba pri sebi nezakonite predmete – na primer drogo, orožje ali ponarejene listine.

Policija po drugi strani ne izvaja dovolj nadzora nad potniki na slovenskih letališčih. Prav tako ne poskrbijo vedno, da bi osebne preglede opravljali policisti istega spola kot oseba, ki jo pregledujejo.

Na policiji so za Pod črto kljub našim podrobnim vprašanjem poročilo komentirali le na splošno. V odgovoru so zapisali, da so z ugotovitvami nadzora seznanili policijske enote, na katere so se ugotovitve nanašale, izvedli strokovni posvet z vodstvi nadziranih enot in izpeljali usposabljanja.

Za poročilo o nadzoru državne meje smo ministrstvo sicer zaprosili že pred več meseci. Našo prošnjo so zavrnili z obrazložitvijo, da je poročilo označeno s stopnjo tajnosti interno.

Na to odločitev smo se pritožili informacijski pooblaščenki. Ta je določila, da je razkritje dela poročila v javnem interesu. Zato je ministrstvu odredila, da nam posreduje ugotovitve nadzornikov ministrstva. Deli, ki podrobneje opisujejo policijsko delovanje ob meji, pa so v poročilu prekriti.

Izravnalni ukrepi pod drobnogledom ministrstva

Poročilo notranjega ministrstva se je osredotočilo predvsem na izvedbo tako imenovanih izravnalnih ukrepov. Izravnalni ukrepi so tisti, ki so nadomestili mejne kontrole na notranjih mejah Evropske unije. Torej: čeprav na mejah Slovenije z Avstrijo, Italijo in Madžarsko ni več mejnih kontrol, policija kljub temu izvaja nadzor tistih oseb, ki so to mejo prečkale.

Policist vas lahko tako ustavi v notranjosti države in v primeru, da ste prečkali notranjo mejo Evropske unije, izvede kontrolo vaših dokumentov ter pregled avtomobila in osebni pregled. S temi pregledi policisti »izravnajo« posledice odsotnosti mejnih kontrol na notranjih mejah EU – in od tod ime izravnalni ukrepi.

Policija pri izvajanju pregledov neučinkovita

Nadzorniki notranjega ministrstva so pod drobnogled vzeli izvedbo izravnalnih ukrepov v letu 2018. Med drugim so se osredotočili na policijska pooblastila, ki občutno posegajo v osebno integriteto posameznika in s tem v njegove človekove pravice. Gre predvsem za dve pooblastili: pregled vozila oziroma prtljage potnikov ter osebni pregled osebe, ki je prečkala državno mejo.

Nadzorniki so ugotovili, da je policija pri izvajanju teh pregledov neučinkovita. V letu 2018 so policisti šestih relevantnih policijskih enot izvedli 1388 postopkov pregleda oseb in vozil ter zasegli le 88 nezakonitih predmetov. Nezakonit predmet so tako zasegli v le šestih odstotkih vseh postopkov.

Najslabše se je odrezala policijska postaja za izravnalne ukrepe Kranj, kjer so opravili 410 postopkov in zasegli le en nezakonit predmet. Največji delež pa so zasegli v Celju, kjer so v 179 postopkih zasegli 42 predmetov.

Poročilo ministrstva opozarja tudi, da policija ne izvaja analiz učinkovitosti izravnalnih ukrepov. Tako ni jasno, zakaj so policisti glede na število pregledov vozil in oseb zasegli tako malo predmetov. V policiji beležijo le število izvedenih izravnalnih ukrepov, nato pa se v letnem poročilu o delu policije hvalijo z vedno višjimi številkami izvedenih ukrepov, so ugotovili na ministrstvu.

»[O]cenjenjevanje učinkovitosti izvajanja posameznega policijskega pooblastila [je] zagotovo del vodenja, usmerjanja in nadzora tako policijskih enot kot tudi policistov in nenazadnje tudi ocene dela. Neučinkovito policijsko pooblastilo, s katerim policija globoko posega v človekove pravice posameznika, pa nedvomno terja ustrezen odziv posameznih vodij v policiji,« so v poročilo zapisali na notranjem ministrstvu.

Preglede oseb in vozil policija izvaja v nasprotju z zakonom

Iz nizkega odstotka zaseženih predmetov glede na število pregledov oseb in vozil nadzorniki ministrstva sklepajo tudi, da policija te preglede izvaja v nasprotju z zakonom.

Policisti namreč ne smejo pregledati kogarkoli. Pregled osebe in vozila lahko tako na mejnem prehodu kot v okviru izravnalnih ukrepov po zakonu o nadzoru državne meje izvedejo le, če »je glede na konkretne okoliščine mogoče pričakovati«, da ima oseba pri sebi nezakonite predmete. Po mnenju nadzornikov notranjega ministrstva to pomeni več kot 50-odstotno verjetnost, da bodo ob pregledu takšne predmete tudi našli.

Kot rečeno, pa predmete najdejo v le šestih odstotkih izvedenih ukrepov pregleda vozil in oseb. To po mnenju notranjega ministrstva kaže na nezakonito delovanje policije. »Z vidika spoštovanja človekovih pravic gre za hud poseg policistov v zasebnost posameznika,« so zapisali na ministrstvu, zato bi morali policisti nezakonite predmete najti v več kot polovici izvedenih postopkov.

Zelo pomanjkljiva je tudi policijska dokumentacija pregledov oseb in vozil, so ugotovili na ministrstvu. V večini pregledanih primerov dokumentacija ni vsebovala pojasnil, na podlagi česa so se policisti odločili za pregled oziroma kaj jim je vzbudilo sum, da bodo našli nezakonite predmete. »Glede na navedeno se nadzorni skupini zastavlja upravičeno vprašanje, ali so policijska pooblastila [v primeru pregleda oseb in vozil] dejansko uporabljena v skladu z danimi zakonskimi pogoji in načelom sorazmernosti,« so zapisali v poročilu.

Neupravičeni pregledi ogrožajo veljavnost dokazov na sodišču

Ali lahko vprašljive okoliščine pregledov oseb in vozil vplivajo tudi na uspešnost morebitnih sodnih postopkov zaradi zasegov nedovoljenih predmetov, na primer prepovedanih drog? Če namreč policija na sodišču ne more dokazati, da je pregled opravila zakonito, lahko zaseženi predmeti predstavljajo nedovoljen dokaz v sodnem postopku.

»Zakonitost pridobljenih dokazov se v vsakem konkretnem primeru presoja v nadaljnjih postopkih pred sodiščem oziroma prekrškovnim organom, zato se do tega vprašanja ne moremo opredeliti. Zagotovo pa obstaja tveganje, če okoliščine za izvedbo policijskega pooblastila niso povsem jasne oziroma nedvoumne ali ustrezno dokumentirane,« so nam na to vprašanje odgovorili na notranjem ministrstvu. Povedali so tudi, da z morebitnimi težavami z dokazi v konkretnih sodnih postopkih zaradi zaseženih predmetov niso seznanjeni.

Nadzorniki ministrstva so sicer odkrili štiri primere takšnih spornih zasegov drog, je zapisano v poročilu. V enem primeru policisti glede na zakonodajo osebe ne bi smeli pregledati. V treh primerih pa policisti niso zabeležili, na podlagi česa so se odločili za pregled oseb.

Kdaj lahko policist pregleda osebo, ni jasno določeno

Ministrstvo je v poročilu zavzelo zelo restriktivno pozicijo glede vprašanja, kdaj lahko policija v okviru obmejne kontrole pregleda osebo in vozilo. Kot rečeno, mora po mnenju notranjega ministrstva za pregled obstajati več kot 50-odstotna verjetnost, da bodo policisti ob pregledu tudi našli nezakonite predmete. Torej mora biti policist precej prepričan, da jih oseba poseduje.

Vzrok za nejasnosti, kako prepričan mora biti policist, da bo našel nezakonite predmete, izvira iz nejasne dikcije zakona o nadzoru državne meje. Ta določa, da lahko policist opravi pregled osebe in vozila, »če je mogoče glede na konkretne okoliščine pričakovati«, da ima oseba pri sebi nezakonite predmete ali da se v vozilu skrivajo druge osebe.

Za mnenje, kaj točno pomeni ta zakonska dikcija, smo povprašali dva ustavna pravnika – dr. Andraža Terška, izrednega profesorja Univerze na Primorskem, in dr. Sama Bardutzkyja, predstojnika katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti.

Teršek se strinja z ministrstvom, da lahko policisti osebo in vozilo pregledajo le, če obstaja velika verjetnost, da oseba poseduje nezakonite predmete. Samo Bardutzky pa meni, da je ta standard previsok in da bi policiji lahko onemogočal uspešno varovanje državne meje.

Ob tem pa tudi Bardutzky poudarja, da policija mora imeti nek razlog za pregled oseb in vozil. Gre za precej visok poseg v človekove pravice, pojasnjuje. Zato policisti morajo imeti nek razlog za sum, da pregledana oseba poseduje nezakonite predmete. Kaj je bil vzrok za sum, pa bi moral policist ob vsakem pregledu nato tudi pisno dokumentirati. »To prepreči samovoljnost organov,« je povedal Bardutzky.

Zapostavljanje letališč

Če policija pri nadzoru državne meje na cestah opravi preglede oseb in prtljage tudi takrat, ko ji zakon tega ne dovoljuje, pa nadzoru letališč namenjajo precej manj pozornosti. V letu 2018 niso policisti na letališčih izvedli niti enega izravnalnega ukrepa, je razvidno iz poročila ministrstva. Torej: niti enemu potniku, ki je v Slovenijo priletel iz schengenskega območja, niso pregledali listin, oblačil ali prtljage. Čeprav ima policijska postaja za izravnalne ukrepe Kranj sedež ob brniškem letališču. To »nakazuje, da policija na notranjih letih le redko izvaja izravnalne ukrepe in ne spremlja tamkajšnjih varnostnih razmer,« so zapisali na notranjem ministrstvu.

Poročilo opozarja še na nespoštovanje določbe o tem, da mora pregled osebe izvesti policist istega spola. Zakonodaja kršenje te določbe omogoča le, če okoliščine narekujejo takojšen pregled osebe brez odlašanja. Nadzorniki ministrstva so odkrili sedem primerov, kjer pregleda ni opravil policist istega spola, iz dokumentacije o primerih pa ni razvidno, da so okoliščine narekovale takojšen pregled.

Poročilo se zaključi z ugotovitvijo, da se od policijskih enot za nadzor meje zaradi njihovega ozkega področja delovanja in manjše obremenjenosti z intervencijami pričakuje visoka stopnja strokovnosti. Skrb vzbujajoča je ugotovitev, da imajo policijske enote še kar težave z razumevanjem izvajanja izravnalnih ukrepov, so zapisali nadzorniki notranjega ministrstva.

Policija le s splošnimi odgovori

Na policijo smo naslovili prošnjo za komentar štirih konkretnih ugotovitev: o domnevno nezakonitih pregledih oseb in vozil; o odsotnosti nadzorov na letališčih; o kršenju določb, da mora preglede opravljati oseba istega spola; in o pomanjkanju spremljanja učinkovitosti izravnalnih ukrepov.

Iz policije so nam odgovorili le na splošno. V elektronskem sporočilu so zapisali, da so z ugotovitvami ministrstva seznanili policijske enote, na katere so se ugotovitve nanašale, in izvedli strokovni posvet z vodstvi nadziranih enot. Povedali so še, da so prilagodili policijske evidence za vnos izravnalnih ukrepov in da pripravljajo spremembe strokovnega navodila za izravnalne ukrepe, na vseh policijskih enotah pa so izvedli tudi usposabljanja.

Pri policiji torej niso podrobneje razložili, kako točno bodo zagotovili zakonitost pregledov oseb in vozil, kako bodo spremljali učinkovitost teh pregledov, ali bodo v okviru izravnalnih ukrepov pričeli nadzirati tudi potnike na letališčih in ali zdaj zagotavljajo, da potnike pregleduje policist istega spola.

Poročilo MNZ o izvajanju policijskih pooblastil pri nadzoru državne meje