Ko se je britanski novinar in snemalec Will Aspinall pred tremi leti preselil v Slovenijo, je že med prvimi božično-novoletnimi prazniki opazil nekaj nenavadnega. Tu otrok ne obdaruje samo Božiček, ampak še dva druga dobra možakarja: Miklavž in Dedek Mraz.

Slovenija je dežela z največ pravljičnimi obdarovalci na prebivalca na svetu, je pomislil Aspinall. Ta slovenska posebnost se mu je zdela tako zanimiva, da jo je ponudil ustvarjalcem podkasta 99% Invisible, ki so trem prazničnim možem posvetili posebno epizodo.

V podkastu so predstavili politične in zgodovinske razloge, zakaj slovenske otroke danes obdarujejo kar trije različni liki, ki so bili nekoč zagrizeni ideološki tekmeci. Med drugim pa tudi izvemo, da je bil slovenski Dedek Mraz – podobno kot ameriški Božiček – v resnici dobro premišljen marketinški projekt, pri katerem so sodelovali nekateri najbolj znani umetniki tedanjega časa.

• 99% Invisible: The Three Santas of Slovenia

Na politično in ekonomsko zgodovino božičnih zgodb so se spomnili tudi pri poslovnem podkastu Planet Money.

Ena izmed najbolj znanih božičnih pravljic je zagotovo Božična pesem, ki jo je leta 1843 napisal britanski pisatelj Charles Dickens. V njej nastopa neusmiljeni skopuh Ebenezer Scrooge, ki najprej brezobzirno izkorišča reveže, a se na božično noč spreobrne in postane dobrotnik.

Toda Božična zgodba ni predvsem pravljica, izvemo v podkastu. Dickens jo je hotel sprva objaviti kot politični pamflet, s katerim bi opozoril na revščino in izkoriščanje otroške delovne sile, ki ju je prinesla zgodnja industrijska revolucija.

V zgodbi je zelo neposredno napadel dva najbolj vplivna ekonomista tedanjega časa: Adama Smitha in Thomasa Malthusa. Ekonomistom je očital, da ljudi vidijo samo kot številke, da opravičujejo sebičnost, in da nimajo nobenega posluha za človeške tegobe revežev. Scrooge pa ni bil več oderuh, temveč kapitalist. Posel je posel in pogodba je pogodba.

• Planet Money: A Very Planet Money Christmas Carol

Med najbolj znane epizode ameriškega podkasta This American Life sodi božična epizoda iz leta 1996, ko se je takšen zvočni format šele začel uveljavljati. Osrednje mesto ima polurna izpoved David Sedarisa, ki je praznike preživel kot božičkov pomočnik – škrat. Kakšni so prazniki s škratove perspektive? Kako vidi otroke in njihove starše ter kako zapleteni so lahko odnosi med škrati in božički?

Če še niste, vas vabimo tudi k poslušanju Pod črto prazničnega podkasta, s katerim smo skupaj z vami praznovali 7. obletnico Pod črto.

Poleg škrata je v epizodi tudi zgodba igralca, ki med prazniki postane psihoanalitik, podobno epizodo pa so pri This American Life pripravili tudi precej let pozneje. Tokrat so pokazali, kaj vse so nekateri starši pripravljeni storiti, da bi otrokom polepšali praznike. In kakšne so lahko posledice.

• This American Life: Christmas and Commerce
• This American Life: Lights, Camera, Christmas!

Kaj pa so otrokom podarjali nekoč? V kratki epizodi podkasta The Christmas Stocking so pripravili pregled 79 daril: igrač in drugih izdelkov, ki so jih iznašli ali izdelali med 1900-1950. Med njimi so tudi številne današnje klasike – od plišastih medvedov do vlakcev, jo-joja in scrabbla.

• The Christmas Stocking: 79 Toys for Christmas 1900-1950

Precej drugačno božično zgodbo so pripravili pri podkastu Business Wars. Ustvarjalci televizijskih programov zelo dobro vedo, da si gledalci med prazniki želijo spočiti ob pozitivnih božičnih filmih. Toda boj za božične gledalce postaja vse ostrejši, saj so začeli s tradicionalnimi kabelskimi ponudniki (Hallmark, Lifetime …) tekmovati ponudniki pretočnega videa kot so Netflix, Amazon in ostali.

Ti se ne borijo več samo za pravice do predvajanja klasičnih božičnih filmov, ampak vlagajo vse več denarja v lastno produkcijo filmov. Ta žanr je postal tako zaželen, da producentom že kronično primanjkuje igralcev in scenaristov, ki bi znali na nove načine povedati stare božične zgodbe. Pri čemer se trudijo nagovoriti tudi gledalce, ki so se doslej počutili izključene iz božične pravljice, zlasti pripadnice in pripadnike različnih rasnih, etničnih in spolnih manjšin.

• Business Wars: Christmas Movie Wars

V pozitivnem duhu delujejo tudi ustvarjalci podkasta Kind World – ne le med prazniki. Izbirajo namreč zgodbe o malih in velikih prijaznostih, ki jih premoremo ljudje. Pri podkastu Happiness Lab pa so pojasnili, kaj nam za lepše praznike priporoča znanost. Podarjena pozornost in čas sta pomembnejša od materialne vrednosti darila, zelo pomembni so tudi mali osebni rituali.

• Kind World
• The Happiness Lab: Bonus – A Happier Christmas

Naše zadnje priporočilo ni praznično, a zahteva nekoliko več poslušalskega časa, ki si ga najlaže vzamemo prav med počitnicami. Pri podkastu Radiolab so namreč pripravili zelo zanimivo serijo Mixtape, v kateri so glavno vlogo namenili že nekoliko pozabljenemu, a presenetljivo revolucionarnemu mediju: zvočni kaseti. Ta ni prinesla samo revolucije v poslušanju glasbe, ampak je povsod po svetu povzročila tudi družbene in politične revolucije – od Irana do Kitajske.

• Radiolab Mixtape

Prijetno poslušanje, lepe praznike in srečno 2022 vam želimo vsi pri Pod črto! Hvala, ker ste bili v tem letu z nami.

—

Podkaste smo za vas poslušali Metod Blejec, Taja Topolovec in Lenart J. Kučić. Pod črto priporoča je za vas pripravil Lenart J. Kučić.