RTV Slovenija je honorarno pogodbo z nekdanjo urednico oddaje Nova elektronika na Valu 202 Matejo Klarič poleti leta 2013 domnevno prekinila po tem, ko se je novinarka uprla nižanju honorarjev za okoli 50 odstotkov.

»V tistem letu so mi kar trikrat znižali honorar. Po zadnjem znižanju bi delala za manj kot minimalno plačo,« je za podcrto.si povedala Mateja Klarič. Zato se je začela sindikalno udejstvovati, RTV Slovenija oziroma njen nadrejeni, glasbeni urednik Andrej Karoli, pa naj bi jo za kazen odpustil.

Za komentar njenih navedb smo povprašali tudi Karolija, vendar nam je odgovoril, da do konca sodnega postopka zadeve ne komentira.

Klarič zdaj s tožbo pred sodiščem zahteva redno zaposlitev na RTV Slovenija, saj naj bi že pred njeno zaposlitvijo delo opravljala pod enakimi pogoji in z enakimi dolžnostmi kot njeni redno zaposleni kolegi. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) namreč določa, da mora delodajalec takšnega sodelavca redno zaposliti. Posledično naj bi bila tudi prekinitev honorarne pogodbe z Matejo Klarič nezakonita.

Vendar si Mateja Klarič stroškov tožbe, ki se na sodiščih vleče že dve leti, ne more več privoščiti. Po vložitvi tožbe za zaposlitev leta 2013 je njeno tožbo delovno sodišče najprej zavrglo. A nato je višje sodišče odločilo, da je bila tožba zavržena neupravičeno in da mora delovno sodišče o njej razsojati.

Trenutno na delovnem sodišču poteka zaslišanje prič, zato Klarič upa, da bo sodišče o njeni tožbi razsodilo do konca letošnjega leta. A RTV Slovenija se lahko nato na sodbo pritoži še na višje delovno sodišče.

Račun za odvetnika po besedah Mateje Klarič znaša trenutno 1500 evrov, a tega zaradi izgube zaposlitve in posledično ostalih dolgov ne more plačati. Zato sredstva za odvetnika, ki bi ji omogočila nadaljevanje tožbe, od danes zbira na spletni platformi za množično financiranje, Indiegogo. Zbrati želi 1600 dolarjev.

Po besedah Mateje Klarič RTV Slovenija z njo bije boj s taktiko izčrpavanja. Računajo namreč s tem, da ji zaradi dolgotrajnega postopka ne bo več uspelo plačati odvetnika. V kolikor bi tožbo dobila, bi ji morala RTV Slovenija povrniti tudi plačo ter prispevke iz dela za čas od vložitve tožbe do njene pravnomočnosti.

Sistematsko izkoriščanje honorarnih sodelavcev na RTV Slovenija

Tožba Mateje Klarič je ne glede na njeno upravičenost še en pokazatelj izkoriščanja honorarnih sodelavcev na RTV Slovenija. Z nacionalnim radiem in televizijo namreč sodeluje še najmanj 270 honorarnih sodelavcev, ki bi morali biti glede na zakonodajo redno zaposleni, so nam z RTV Slovenija sporočili junija letos. Honorarni sodelavci morajo tako kot redno zaposleni vsak dan hoditi v službo in delati po navodilih in pod nadzorom svojih nadrejenih, obenem pa nimajo pravic do plačane bolniške odsotnosti, dopusta, malice in prevoza na delo.

Razlog za sodelovanje s honorarnimi sodelavci so nižji stroški. Po ugotovitvah sindikata novinarjev Slovenije stane RTV Slovenijo redno zaposleni delavec v povprečju 6000 evrov več na leto kot honorarni sodelavec. Honorarni sodelavci imajo posledično tudi nižja neto izplačila od neto plač zaposlenih z enako izobrazbo in delovnimi nalogami.

Med letoma 2008 in 2014 je RTV Slovenija za pridobitev redne zaposlitve tožilo 77 sodelavcev. Do septembra lani je bilo zaključenih 48 postopkov. V 32 primerih je sodišče ugotovilo nezakonitosti in RTV Slovenija naložilo zaposlitev sodelavca in povrnitev premalo izplačanih plač za nazaj. Tem sodelavcem je RTV Slovenija do decembra lani izplačala skupno za 466.000 evrov odškodnin. Šestnajst tožečih je tožbo izgubilo.

Počasna sodišča še slabšajo položaj najšibkejših

Primer Mateje Klarič pa kaže tudi na posledice počasnega dela delovnih in socialnih sodišč v Sloveniji, ki socialno ogrožene pehajo na rob preživetja.

Časi reševanja zadev na delovnih sodiščih so se v zadnjih letih namreč podaljšali. Razlog za zaostanke pa so predvsem sodniki sami. Kot je za podcrto.si povedala zdajšnja predsednica ljubljanskega delovnega in socialnega sodišča Ana Jaklič, so sodišča obremenjena s starimi grehi v obliki spisov v omarah, ki so se jih sodniki zaradi kompleksnosti do nedavnega otepali. Nekdanji predsedniki sodišč pa so svojim podrejenim takšno ravnanje omogočali.

»Problem delovnega sodišča ni od včeraj. Zdaj bom nesramna, ampak dejstvo je, da so se nekatere stare, težke zadeve tlačile v omare in čakale. Včasih tudi na to, da bodo prišli novi sodniki, katerim so nato v reševanje dali stare zadeve. Zdaj pa si predstavljajte: nov sodnik, ki začne na novo soditi, dobi 10 najstarejših zadev. Namesto da bi jih reševali stari, izkušeni sodniki,« je takrat povedala Ana Jaklič.

Z intenzivnim reševanjem starih zadev in postavljanjem norm sodnikom, koliko obravnav na mesec morajo razpisati, si predsednica ljubljanskega sodišča posamezen delovni spor na njenem sodišču prizadeva rešiti v povprečno letu dni. V letu 2014 je delovni spor na ljubljanskem sodišču trajal povprečno 18,6 meseca.