V Sloveniji v zdravstvenih domovih primanjkuje skupno 137 pediatrov. A razmere niso povsod enake: v izpostavi zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Šmarje pri Jelšah je pediatrov več kot trikrat premalo. V Lenartu, Novi Gorici, Tržiču, Vrhniki, Postojni in Krškem pa vsaj dvakrat premalo. Dovolj pediatrov je le v dveh izpostavah ZZZS: Trbovlje in Laško.

Kot poudarjajo strokovnjaki, na teh območjih zaradi pomanjkanja zdravnikov trpi zdravje otrok. Pediatri bolne otroke, ki bi jih lahko ob normalni obremenjenosti zdravili v ambulanti, pošljejo v bolnišnice. Tam pa se poveča možnost sekundarnih okužb otrok. Obenem so zaradi preobremenjenosti pediatri utrujeni, kar veča možnost (tudi usodnih) napak pri zdravljenju otroka.

Kot je za podcrto.si povedala dr. Margareta Seher Zupančič, predsednica združenja za pediatrijo slovenskega zdravniškega združenja, bosta medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru skupaj z bolnišnicami, kjer opravljajo specializacijo, dovolj pediatrov zagotovili šele čez okoli pet let. A po njenem mnenju bi lahko ministrstvo in ZZZS ukrepala že zdaj.

Prvi ukrep, ki ga je predlagala, je birokratske narave. Pravila ZZZS določajo, da lahko pediatri in družinski zdravniki zavrnejo pacienta, ki se želi vpisati k njim, ko presežejo 110 odstotkov povprečnega vpisa v njihovi regiji. Na primer: če imajo pediatri v neki slovenski regiji v povprečju vpisanih 2000 otrok, lahko posamezni pediater v tej regiji odkloni vpis nadaljnjih pacientov šele takrat, ko skrbi za 2200 pacientov. Če pa je v regiji k posameznemu pediatru povprečno vpisanih 1500 otrok, lahko pediatri odklonijo vpis, ko dosežejo 1650 pacientov. Pravila tako (so)ustvarjajo neenako obremenjenost pediatrov.

Pediatri se zato (razumljivo) izogibajo službovanju v najbolj obremenjenih regijah, saj bi morali tam po pravilih ZZZS obravnavati več pacientov kot v manj obremenjenih regijah. S tem pa se še slabša stanje v tistih delih Slovenije, kjer so razmere zaradi pomanjkanja pediatrov najbolj kritične. Zato bi moral ZZZS ukiniti trenuten sistem, ki temelji na regijskih povprečjih, in določiti enak normativ za vso državo. Torej z absolutno številko za vse pediatre določiti, pri kolikšnem številu pacientov lahko posamezen pediater odkloni vpis novih pacientov.

Za komentar tega predloga smo zaprosili ZZZS. »Predlog glede pravila zavračanja pacientov je načeloma smiseln, vendar ga je treba uvajati postopoma in usklajeno z razvojem mreže primarne ravni zdravstvene dejavnosti, zaposlovanjem zdravnikov in politiko specializacij, saj bi v nasprotnem lahko tvegali, da bi številni pacienti nenadoma lahko ostali brez zdravnika, ker bi njihov zdravnik ‘čez noč’ presegel 10-odstotno republiško povprečje. Neenakost v dostopnosti do zdravnika je posledica dosedanje politike neenakomernega dejanskega zaposlovanja po regijah, politike specializacij ter razvoja mreže javne zdravstvene službe, ki jo na primarni ravni določajo Ministrstvo za zdravje in 212 slovenskih občin.

Drugače rečeno, v kolikor bi bile v preteklosti lokacije ambulant oblikovana enakomerneje, čemur bi sledile tudi specializacije in dejansko zaposlovanje, danes ne bi imeli težav z nekaterimi pomembnejšimi razlikami v preskrbljenosti med posameznimi slovenskimi regijami,« se je glasil odziv ZZZS. Kot so še poudarili, je za razvoj mreže zdravstvene dejavnosti v prvi vrsti odgovorno ministrstvo za zdravje.

Drugi ukrep, ki ga predlaga dr. Seher Zupančič, je organizacijski in zadeva dežurstva. Trenutno se na primarni ravni pri dežurstvu, torej pri obravnavah pacientov, ki resno zbolijo izven uradnih ur ambulante, splošni zdravniki in pediatri izmenjujejo. Enkrat tako dežura splošni zdravnik, drugič pediater. V času dežurstva zato oba obravnavata tako odrasle kot otroke. A splošni zdravniki niso specialisti za zdravljenje otrok in obratno – pediatri nimajo izkušenj z zdravstvenimi težavami odraslih, kot je na primer kap. Pediatri v manjših oddelkih v bolnišnicah medtem dežurajo ločeno.

Da bi odpravili to anomalijo, so pri združenju za pediatrijo pred več kot desetimi leti pripravili projekt dežurnih centrov za otroke in mladostnike, s katerimi bi ločili dežurstvo za odrasle in za otroške paciente. Na primarni ravni skrbi za otroke bi se pri dežurstvu izmenjavali bolnišnični pediatri in pediatri v zdravstvenem domu. Splošni zdravniki pa bi imeli ločeno dežurstvo. S tem bi bili tako pediatri v zdravstvenih domovih kot tudi tisti v bolnišnicah razbremenjeni. Vsak pediater bi tako manjkrat prišel na vrsto za dežurstvo in obenem zdravil tisto populacijo, ki jo pozna.

Na ministrstvu pa so nam na naše zaprosilo za mnenje o drugem predlogu Margarete Seher Zupančič postregli z birokratskim odgovorom. »Predlogi dr. Seher Zupančič so možni del scenarija, vendar niso edini. Treba je preveriti mrežo in oceniti dejanske potrebe ter razpoložljive kadrovske vire in oceniti lokalne specifičnosti države, ki je kljub majhnosti izredno raznolika, po do sedaj doseženih kadrovskih rešitvah,« so zapisali.

Ministrstvo še analizira

Kot smo pri podcrto.si že poročali, v državi ne primanjkuje le pediatrov, temveč tudi družinskih zdravnikov. Razmere so najslabše v Ravnah na Koroškem, kjer jih je glede na zdravniške standarde skoraj dvakrat premalo. Dovolj pa jih ni v niti eni izpostavi ZZZS. Za dosego standardov potrebuje po podatkih z lanskega novembra država okoli 740 dodatnih zdravnikov družinske medicine.

Kako bodo na ministrstvu kot primarno odgovorni za področje reševali splošno pomanjkanje zdravnikov in pediatrov in nesorazmerno število zdravnikov glede na prebivalce v posameznih delih Slovenije?

Konkretnih odgovorov nismo dobili. Kot so nam pojasnili, v okviru priprave strateškega dokumenta Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015–2025 pripravljajo sistemsko analizo potrebe po zdravnikih v Sloveniji in načrt izobraževanja dodatnega zdravstvenega kadra. Napovedujejo spremembe v izobraževanju zdravnikov specialistov, dodatno financiranje za tiste zdravstvene kadre, ki jih najbolj primanjkuje, in ukrepe za dodatno motivacijo za opravljanje specializacij s teh področij.

Analiza bo po napovedi ministrstva končana letos jeseni, spremembe zakonodaje za izvajanje predvidenih ukrepov pa lahko pričakujemo v prvi polovici prihodnjega leta.

Najverjetneje pa bo najbolj žgoča točka reforme denar. Za zagotovitev dovolj velikega števila družinskih zdravnikov, pediatrov ter dispanzerja za žene bi glede na strokovne zdravniške standarde po oceni ZZZS v državi potrebovali dodatnih 808 zdravnikov in timov (medicinskih sester in ostalega potrebnega osebja). »Za to bi morali na letni ravni zagotoviti dodatnih 115,3 milijona evrov, ki pa jih v zdravstveni blagajni ni,« opozarja Damjan Kos z ZZZS.