Objavljamo evidenco medijske inšpekcije: serijska kršitelja zakonov POP TV in bivša TV 3

Mediji bi morali razkrivati nepravilnosti. A tudi sami s svojim delovanjem kršijo zakone. Preverite, zaradi česa je medijski inšpektorat kaznoval televizije, časnike, radie v Sloveniji.

medijski inspektorat

Mediji kljub svojemu poslanstvu četrte veje oblasti, torej razkrivanju nepravilnosti in nezakonitosti, niso imuni na kršitve zakonov. Glavne kršitve medijev, predvsem televizij, so neprimerni oglasi, dopuščanje vpliva oglaševalcev na uredniško politiko medija in prenizek delež slovenskih avdiovizualnih del v programu.

V evidenci inšpekcijskih odločb inšpektorata za kulturo in medije si lahko zdaj tudi sami ogledate, katere medije so inšpektorji kaznovali med januarjem 2011 in majem 2014, zaradi katerih kršitev in kako visoke kazni so dobili. Evidenca je objavljena v razdelku podatkovne zbirke.

Zmešnjava na področju nadzora medijev

Poleg javne objave evidence vam želimo dati še nekatera vsebinska pojasnila, ki so pomembna za razumevanje nadzora nad mediji.

Najprej je treba poudariti, da inšpektorat za kulturo in medije ni edini organ, ki nadzira (in kaznuje) medije. Določene dejavnosti televizij in radiev nadzira tudi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS). Vse kazni, ki jih je AKOS izdal medijem, so javno objavljene na spletni strani agencije.

Ta deljena pristojnost po mnenju Sandre Vesel, vršilke dolžnosti vodje inšpektorata, inšpektorje pri njihovem delu precej ovira. Zakaj? Do nedavnega je vse kršitve medijske zakonodaje v primeru televizijskih in radijskih kanalov nadzoroval AKOS. Ta je na primer meril čas trajanja oglasnih blokov. V primeru ugotovljenih kršitev je ugotovitve posredoval inšpektoratu za medije. Slednji je nato določil višino kazni, kar je nesmiselno podvajanje dela.

Po sprejetju zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah leta 2011 AKOS v primeru preseganja dovoljene dolžine oglasnih blokov in prikritega oglaševanja sam izreče kazen. Pri nadziranju deleža slovenskih AV del v programu pa je pristojnost še kar deljena – AKOS nadzoruje, inšpektorat oglobi. Medtem ko kršitve tiskanih medijev v celoti nadzira in tudi kaznuje inšpektorat.

»Zakonodaja je zelo slabo napisana. Prej sem delala na davčni upravi in pri informacijskem pooblaščencu in nikjer ni bila zakonodaja tako zmedena kot na področju medijev. Pogosto se z AKOS že o pristojnosti ne moremo dogovoriti. Pripravili smo že celoten osnutek novega zakona o medijih. A ustavi se v državnem zboru. Vsaka nova vlada ima na področju medijev svoje interese. Ob tem ji nagaja tudi opozicija. Po vrhu vsega pa pritiskajo še lobiji. Obstoječi zakon so pisali ljudje, ki danes delajo v medijih, oziroma so njihovi lastniki. Jaz pa ga nadziram in vidim, kje so problemi. Zakon je povozil čas, ne da se ga nadzirati. Za nekatere prekrške sploh ne predpisuje kazni,« je za podcrto.si povedala Sandra Vesel.

Najpogostejše kršitve

Tako medijski inšpektorat kot AKOS sta največ kazni izrekla televizijam zaradi predolgih oglasnih blokov. Televizije lahko na uro predvajajo le 12 minut oglasov, RTV Slovenija pa še manj. A tega se niso držale. Tako sta AKOS in inšpektorat zaradi oglasnih blokov že večkrat oglobila RTV Slovenijo in POP TV, po enkrat pa tudi nekdanjo TV 3, Planet TV, Čarli TV in zdajšnji TV 3 Medias. Kazni so segale vse do 36.000 evrov. Podrobneje smo o kršitvah oglaševanja pisali v članku Vas motijo (pre)dolgi oglasni bloki? Vse večje TV hiše je zaradi oglasov že kaznovala inšpekcija.

Najvišjo globo v višini 41.725 evrov si je prislužil POP TV zaradi nedoseganja petodstotne kvote slovenskih avdiovizualnih del v programu. Vse televizije morajo namreč vsaj pet odstotkov programa nameniti predvajanju oddaj oziroma ostalih AV del slovenske produkcije. Kazen 8345 evrov je iz istega razloga dobil tudi Kanal A.

»Kazen je posledica neutemeljenih pritiskov interesnih skupin oziroma dveh slovenskih producentov, ki bi rada medijem v predvajanje vsilila svoja povprečna ali celo podpovprečna AV dela. Podlaga za to je zastarela zakonodaja, ki slovenskim izdajateljem nalaga obveznosti, ki jih objektivno sploh ni mogoče izvajati. Dokaz temu je tudi naš javni poziv za odkup pravic predvajanja slovenskih AV del, na katerega sta se prijavila le dva producenta z dvemi AV deli. In to nista bila producenta, ki sta najbolj aktivna pri vsiljevanju svojih AV del v predvajanje izdajateljem,« je za podcrto.si kazen komentirala predstavnica POP TV Daša Rankel. Zato že zdaj napoveduje, da POP TV tudi v prihodnosti ne bo dosegel petodstotne kvote.

»Namen zakonskih določil je, da podajo osnovne okvire za zagotavljanje nujnega praga lastne avdiovizualne produkcije in ustvarjalnosti, zato menimo, da s tega vidika dosegajo svoj namen,« problem komentirajo na kulturnem ministrstvu. A obenem priznavajo potrebo po uvedbi bolj spodbudnih ukrepov za razvoj domačih filmov, serij in oddaj.

Slednjemu bi lahko pritrdili. Še posebej po pregledu odločbe, na podlagi katere so inšpektorji kaznovali POP TV. Kot slovenska AV dela, ki spadajo v petodstotno kvoto, so inšpektorji priznali šove Kmetija išče lastnika, Minuta do zmage, Slovenija ima talent in Ljubezen skozi želodec. Ti šovi so v letu 2011 zavzemali večino oddajnega časa slovenskih AV del. Vprašati pa se je treba, ali so to kakovostna umetniška oziroma kulturna dela, katerih razvoj bi morala namesto prostega trga podpirati zakonodaja. Nekateri zato ponujajo drugačno rešitev: poseben davek na prihodke medijskih družb in kabelskih operaterjev, ki bi bil nato prek razpisnega financiranja porabljen za razvoj kakovostnih slovenskih AV del.

Pojdi na razdelek Podatkovne zbirke

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev