Nepravilnosti na onkološkem inštitutu vsaj do jeseni brez epiloga

Ministrstvo še ni iskalo odgovornosti za nekatere nepravilnosti, ugotovljene v upravnem nadzoru OI.

Ljubljana – Ministrstvo za zdravje glede nekaterih nepravilnosti, ki jih je že lani odkril upravni nadzor onkološkega inštituta, do danes ni ukrepalo. Po napovedih ministra Tomaža Gantarja bi se jeseni »verjetno« utegnilo tudi kaj premakniti.

Prvič objavljeno 24. julija 2012 v časniku Delo

Minister za zdravje Tomaž Gantar in direktorica OI Ano Žličar. Foto: ministrstvo za zdravje
Minister za zdravje Tomaž Gantar in direktorica OI Ano Žličar. Foto: ministrstvo za zdravje

Upravni nadzor na onkološkem inštitutu (OI), ki je bil končan oktobra lani, je med drugim ugotovil zavajajoče poročanje inštituta o izpolnjevanju načrtovane neakutne bolnišnične dejavnosti, več kot proporcionalno povečanje števila padcev in razjed bolnikov ter čakalnih dob za tomografsko slikanje glede na število bolnikov, nedopustno majhno dnevno izkoriščenost operacijskih dvoran (le štiri ure) in število opravljenih operacij (le dve na dan).

OI je obenem samo leta 2010 del sredstev za zdravila v višini 6,5 milijona evrov porabil nenamensko, kar po mnenju komisije, ki je izvajala upravni nadzor, pomeni grobo oškodovanje javnih sredstev. Nenamensko porabo je potrdilo tudi računsko sodišče. Podatkov o porabi sredstev za zdravila za leto 2009 onkološki inštitut članom komisije kljub zahtevi ni posredoval. V Delu smo že lani izračunali, da je OI od leta 2006 do 2010 dobil kar 22,5 milijona evrov preveč za zdravila. OI pa je v svojem odzivu na poročilo o upravnem nadzoru večino ugotovitev izpodbijal.

Ministrstvo za zdravje se je na ugotovitve novembra odzvalo z odločbo, v kateri OI nalaga, da mu predloži poročilo o podjemnih pogodbah zaposlenih, v poslovnih knjigah uredi pravilno knjiženje stroškov amortizacije in preveri pravilnost uvrščanja zdravnikov v plačne razrede. Tako je odpravilo le nekatere kršitve poslovanja OI, v zvezi z opisanimi kršitvami in nepravilnostmi pa ni sprejelo nikakršnega sklepa. Na vprašanje, zakaj ne, nam je prejšnji minister Dorjan Marušič odgovoril, da mu je predčasni padec vlade preprečil uspešno reševanje najbolj skrb vzbujajočih zadev, ki jih je ugotovil upravni nadzor. Poudaril je, da je bila »problematika z OI izčrpno predana v primopredajnem zapisniku« novemu ministru Tomažu Gantarju. Ta je za Delo dejal, da po nasvetu pravne službe ministrstva glede nekaterih nepravilnosti ne more več ukrepati. Ukrepal pa bo glede nenamenske porabe 6,5 milijona evrov iz leta 2010, če bo jo civilno sodišče tudi ugotovilo. Sodišče namreč pravkar odloča o tožbi OI zoper zdravstveno blagajno, saj mu je ta preplačana sredstva za zdravila za leto 2010 odvzela, a pozneje, ko so že bila porabljena za druge namene.

Gantar je tudi napovedal menjavo članov sveta zavoda OI, torej nadzornega organa bolnišnice, ki ga zdaj vodi Barbara Jamnik, direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na njegovem ministrstvu. Menjava je zdaj v koalicijskem usklajevanju in naj bi se zgodila v mesecu dni. Svet zavoda namreč ugotovitve upravnega nazora po ministrovem mnenju ni obravnaval dovolj resno. Člani sveta zavoda od OI razen izpolnitve odločbe Marušiča niso zahtevali nobenih drugih ukrepov. Tudi z OI so nam na vprašanje, ali so morda do danes ukrepali v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi, pred dnevi odgovorili, da so »odpravili vse tiste, ki so bile zahtevane v odločbi«.

Z nenamensko porabo sredstev za zdravila se že od januarja lani ukvarja tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Dolgotrajnost preiskave je po njenem pojasnilu posledica kompleksnosti primera in kadrovske podhranjenosti komisije. To ni edini primer v zvezi z OI, ki ga proučuje KPK. Sporočili so nam, da obravnavajo še dve zadevi, tri pa so že končane. Dve izmed teh sta se končali s kazensko ovadbo oziroma odstopom policiji. S policije pa so nam sporočili, da na podlagi našega poročanja nekatere ugotovitve upravnega nadzora že nekaj tednov proučujejo.

Nerazjasnjeno eksperimentalno zdravljenje

Upravni nadzor OI je ugotovil tudi hude kršitve pri zdravljenju pacientov. Pri naključnem pregledu šestih kartotek bolnikov, ki so mu bili priča tudi zdravniki z OI, so trije predstavniki stroke v komisiji za upravni nadzor ugotovili, da kartoteka mladoletnega pacienta, ki so ga zdravili z eksperimentalno metodo, ne vsebuje pisnega privoljenja. To je po zakonu o pacientovih pravicah za takšno zdravljenje nujno. Kombinacije dveh zdravil za kemoterapijo, paclitakselom in cisplatinom, so mu namreč določili na podlagi testa učinkovitosti obeh zdravil na tkivni kulturi raka, ki ga je imel. A določanje kombinacij zdravil na podlagi takšnega testa je po priporočilih Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO), ki z več kot 30.000 člani z vsega sveta postavlja svetovne smernice za zdravljenje raka, še premalo raziskano in je zato lahko nevarno. Zato ga že od leta 2004 za zdravljenje pacientov odsvetujejo, razen v strogo nadzorovanih kliničnih študijah, ki jih dovoljujejo tudi etične komisije. Eksperimentalno zdravljenje brez privoljenja je po mnenju zdravnikov, s katerimi smo govorili, ena najhujših kršitev zdravniške etike. Pravniki pa opozarjajo, da gre lahko tudi za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, ki se po kazenskem zakoniku kaznuje s kaznijo do treh let zapora. Strokovni direktor OI Janez Žgajnar je v medijih zatrdil, da so pacienta zdravili na podlagi ameriških smernic s področja zdravljenja onkoloških pacientov, a ob pregledu teh smernic smo ugotovili, da določanja kemoterapevtikov na podlagi testov na tkivnih kulturah ne omenjajo. Komisija za upravni nadzor je še ugotovila, da so pomanjkljivi tudi privolitveni obrazci nekaterih drugih pacientov in sporne nekatere druge pomanjkljivosti glede zagotavljanja varnosti bolnikov. Zato je komisija predlagala strokovni nadzor nad nestandardnimi zdravljenji na OI, v katerega bi bili vključeni tudi tuji onkologi.

Bivši minister Marušič se je na ugotovitve odzval z že omenjeno odločbo, v kateri je OI med drugim naložil ureditev privolitvenih obrazcev skladno z zakonom o pacientovih pravicah. Obenem je zdravniško zbornico pozval, naj izvede strokovni nadzor nad nestandardnimi zdravljenji. Zbornica je nato le na podlagi zagotovila onkološkega inštituta, da eksperimentalnih zdravljenj brez privoljenja ne izvajajo, ministrstvu odgovorila, da na »OI eksperimentalnih in nestandardnih zdravljenj ne izvajajo«. A ko smo zbornico povprašali, kako je lahko to oceno podala le na podlagi izjave strokovnega direktorja OI, so nam odgovorili, da imajo pooblastila le za izvajanje nadzora bodisi nad delom posameznega zdravnika bodisi nad obravnavo posameznega primera. Na vprašanje, zakaj zbornica tega ni pojasnila ministrstvu, temveč je raje »ugotovila«, da eksperimentalnih zdravljenj ne izvajajo, uradnega odgovora nismo dobili.

Minister Gantar je po našem razkritju nepravilnosti konec maja obljubil, da bo zbornici naložil izvedbo nadzora nad omenjenim primerom zdravljenja mladoletnika. V pogovoru pred nekaj dnevi pa nam je povedal, da nadzora do jeseni ne bo zahteval, saj da bodo takrat zdravniški zbornici pretekla pooblastila za nadzor nad delom zdravnika. Jeseni naj bi se nato z zbornico dogovoril za ustreznejše pristojnosti za nadzor nad delom zdravnikov, ki bodo »verjetno vključevale tudi možnost nadzora nad posameznimi vrstami zdravljenja«. Na vprašanje, ali bo nato zahteval nadzor nad eksperimentalnimi zdravljenji na OI, je odgovoril, da je to »verjetno«.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Zdravstvo

Zdravstveni sistem se v Sloveniji sooča z vse več očitki o korupciji, neučinkovitosti in nenamenski porabi sredstev. Analiziramo učinkovitost zdravstvenega sistema ter odkrivamo korupcijo in slabe poslovne prakse.

56 prispevkov

Kakovost v zdravstvu: zapostavljena tema, od katere so odvisna življenja

Država na področju zagotavljanja kakovostne zdravstvene oskrbe ni storila nič omembe vrednega. Nekatere zdravstvene inštitucije vseeno poskušajo izboljšati svoje delo.

Tema: Zdravstvo
Mnenje,

Dr. Marko Noč: Zakaj smo pri zdravljenju infarkta med najboljšimi v svetu

Zaradi skupine zdravnikov pod vodstvom dr. Marka Noča v Sloveniji srčni infarkt letno preživi na desetine ljudi več, kot bi …

Tema: Zdravstvo
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno