V zdravstvu smo še vedno v pretekli dobi, ko je bilo pomembno samo, koliko si naredil. Če si naredil 5000 kljuk, pa je bila polovica slabih, slednje ni bilo pomembno. Objavil si: naredil sem 5000 kljuk. Ostalo pa te ni zanimalo.

Tako raven skrbi za kakovost v slovenskem zdravstvu komentira dr. Marjan Pajntar, ginekolog in porodničar, ki je pionir merjenja kakovosti dela zdravnikov pri nas. Njegov komentar je skrb vzbujajoč – ali res drži, da našemu zdravstvu ni važno, kako dobro oskrbi bolnika?

Trenutne afere – od nepotrebnih smrti štirih otrok na otroški srčni kirurgiji v UKC Ljubljana in smrti pacienta na urgenci šempetrske bolnišnice zaradi dovajanja smejalnega plina namesto kisika pa do primera Radan – dajejo slutiti, da utegne imeti dr. Pajntar prav. Pa vendarle o kakovosti sistema ne gre sklepati iz posameznih, medijsko razvpitih primerov.

Zato smo se na podcrto.si odločili pogledati v drobovje našega zdravstvenega sistema. Kako sistem skrbi za to, da pri operacijah, bolnišnični negi, dajanju zdravil ne prihaja do nepotrebnih napak in zapletov – tudi takih, ki se končajo tragično? In, ali se slovenski zdravniki, posamezni oddelki in celotne bolnišnice dovolj trudijo, da pacientom nudijo najboljšo možno oskrbo?

Rezultate naše preiskave bomo opisali v treh daljših člankih o kakovosti slovenskega zdravstva. Prvi bo pod drobnogled vzel kakovost  zdravniškega dela pri oskrbi pacientov v bolnišnicah. Drugi bo odgovoril na vprašanje, zakaj v Sloveniji zelo dobro zdravimo srčno kap, zaradi možganske kapi pa po nepotrebnem umirajo pacienti, ter kako dobri so naši družinski zdravniki. Tretji pa se bo ukvarjal z varnostjo pacientov – torej, kako uspešne so slovenske bolnišnice pri preprečevanju padcev in preležanin pacientov.

Kakšne so ugotovitve? Vse v slovenskem zdravstvu ni slabo. Na nekaterih področjih smo nadpovprečno uspešni. Tudi v Sloveniji obstajajo zdravniki, ki so s svojo vnemo bistveno pripomogli k boljši skrbi za paciente v našem zdravstvenem sistemu.

A težava se skriva prav v sistemu. Ta namreč ne spremlja dovolj dobro kakovosti dela slovenskih zdravnikov, ambulant in bolnišnic. Posledica tega so tudi nedavne afere v zdravstvu. Ker je kakovost dela posameznega oddelka pogosto odvisna le od znanja ter zagnanosti zdravnikov in predstojnika oddelka, sistem ne more najti tistih, ki svoje delo opravljajo slabo. In jih nato na primer dodatno izobraziti z namenom, da bodo bolje poskrbeli za pacienta.

Več o zdravniških napakah pri nas, in kako bi jih bilo možno preprečiti, lahko preberete že jutri na podcrto.si in v Večeru, s katerim bomo soobjavili članke o kakovosti v slovenskem zdravstvu.

Članki v seriji o kakovosti slovenskega zdravstva:

• Zakaj nam naše zdravstvo ne zna povedati, kako dobri so kirurgi, ki nas operirajo (28. 5. 2016)
• Zakaj imate več možnosti za preživetje možganske kapi v Avstriji in srčne v Sloveniji (4. 6. 2016)
• Zakaj je varnost bolnikov v naših bolnišnicah vedno bolj ogrožena (11. 6. 2016)