Najvišje kazni zdravstvene inšpekcije za prodajalce strupenih prehranskih dopolnil

Analizirali smo evidenco prekrškov zdravstvenega inšpektorata in ugotavljali, kdo je bil deležen najvišjih kazni zaradi ogrožanja zdravja ljudi.

11. 6. 2018: članek je bil dopolnjen z dodatnimi informacijami

Najvišje globe zdravstveni inšpektorji izdajo zaradi nevarnih prehranskih dopolnil in kajenja v zaprtih prostorih, pokaže evidenca izdanih prekrškovnih odločb in plačilnih nalogov zdravstvene inšpekcije. Inšpektorje najbolj žuli alkoholna zakonska luknja: lastniki barov se kazni za točenje alkohola mladoletnim izognejo z ustanovitvijo s.p., saj protialkoholni zakon ne predvideva sankcioniranja samostojnih podjetnikov za to kršitev. Inšpektorji so brez moči tudi pri preskakovanju čakalnih vrst v zdravstvu.

prehranska dopolnila
Foto: Noodles and Beef

Nepoučeno oko bi lahko ob pregledu evidence izdanih odločb in plačilnih nalogov zdravstvene inšpekcije sklepalo, da so inšpektorji leni. Če je od septembra 2010 so septembra 2013 pravnomočnih postalo 6784 prekrškovnih odločb in plačilnih nalogov izpod peresa stotih tržnih inšpektorjev, je pri približno enakem številu zaposlenih zdravstvena inšpekcija v istem času izdala le 975 opominov, opozoril in denarnih kazni.

Podobna razlika je tudi v skupni višini kazni – če ta pri tržni inšpekciji znaša 5,6 milijona evrov, so zdravstveni inšpektorji izdali le za 933 tisoč evrov kazni.

A ta primerjava je varljiva, razloži Manca Uršič Rosas, zdravstvena inšpektorica, ki je na inšpekciji pristojna tudi za odnose z javnostmi. Večina izdanih odločb je namreč upravne narave, s katerimi inšpektorji zavezancem naložijo odpravo nepravilnosti. Tako so inšpektorji v zadnjih treh letih izdali 4225 upravnih odločb.

»Mi smo varuh javnega zdravja, smo pozorni, preden se kaj hudega zgodi,« razliko med količino upravnih in prekrškovnih odločb pojasni Manca Uršič Rosas. Kršitev zdravstvenih predpisov namreč največkrat že povzroči telesno poškodbo, čemur se je treba za vsako ceno izogniti. Kazni zato inšpektorji izdajo le takrat, ko zakon to eksplicitno določi, ko je že bila povzročena telesna poškodba ali ko zavezanci ne ukrepajo v skladu z odločbo inšpektorja oziroma serijsko kršijo zakonodajo.

Upravne odločbe niso predmet tega članka, saj jih bomo obdelali posebej. Zato pozornost namenjamo prekrškovni evidenci inšpektorata, ki smo jo dobili z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Inšpektorat je najvišje kazni v zadnjih treh letih naložil desetim podjetjem, ki so prodajala nevarna prehranska dopolnila, ignorirala odločbe inšpektorja, dovolila kajenje v javnem prostoru in točila alkohol mladoletnim.

zdravstvena inšpekcija
Podjetja, ki so bila deležna največ kazni zdravstvene inšpekcije, obdobje september 2010 – september 2013. Vir: Zdravstveni inšpektorat RS.

Prvo mesto na lestvici kršiteljev si delita podjetji Luen, d.o.o. in T. H. E., d.o.o. Obema so inšpektorji kazen 15.000 evrov izdali zaradi prodaje oporečnih prehranskih dopolnil oziroma živil za športnike. V primeru podjetja T. H. E. iz Ribnice so inšpektorji dobili obvestilo od centra za zastrupitve na UKC Ljubljana, da se pri njih zdravi mladoletna oseba, ki ima po zaužitju živila za športnike težave s krvnim pritiskom. Inšpektorji so stopili v akcijo in ugotovili, da je podjetje izdelek prek spleta prodajalo brez potrebnih opozoril o neprimernosti živila za mladoletnike. »prodajalec je živilo umaknil, a posledice za zdravje so že bile, zato smo se odločili za izrek globe. Ker je dal na trg živilo, ki ni varno,« pove inšpektorica Andreja Mojškrc.

Kršitev podjetja Luen d.o.o. iz Pristave pri Tržiču je prav tako povezana s prehranskimi dopolnili. Prodajali so namreč izdelek, ko je vseboval nedovoljeno zdravilo sibutramin. Sibutramin deluje kot zaviralec apetita, torej je sredstvo za hujšanje. A leta 2010 so strokovnjaki ugotovili, da povzroča tudi srčno-žilna oboljenja, vključno s kapjo. Zato je v EU prepovedana substanca. Luen si je kazen 15.000 evrov prislužil, ker kljub odločbi inšpektorja prehranskega dopolnila, ni umaknil iz prodaje. Podjetje se je na kazen inšpekcije nato pritožilo na sodišče, to pa je pritožbi ugodilo in odpravilo kazen.

Zaradi takih primerov zdravstveni inšpektorat prodajo prehranskih dopolnil ocenjuje kot eno bolj kritičnih področij, ki mu namenjajo precej pozornosti. »Veliko podjetnikov gre brez znanja o prehranskih dopolnilih na Kitajsko, ker od tam že nekaj uvažajo, in vidijo zelo poceni prehransko dopolnilo, pa si rečejo, zakaj ne bi še to uvažal. Ne poznajo pa ne prehranske zakonodaje, ne živila, ne tistega, ki ga izdeluje,« pove Manca Uršič Rosas. Posebnih omejitev pri uvozu teh dopolnil namreč ni, saj jih za razliko od zdravil v državi ni treba posebej registrirati. Kot posebno tveganje izpostavi spletni prodajo. »Ljudje so neprevidni, samo da je poceni, da nekaj gor piše pa da je lepa embalaža. A za to prodajo je lahko kdorkoli. Pa ljudje morajo vedeti, da lahko inšpektorji delajo nadzor le v podjetjih v Sloveniji. Tako da morajo biti potrošniki zelo previdni.«

Pri Vegradu so se požvižgali tudi na inšpekcijo

Naslednji na listi je Vegrad – Inde, hčerinsko podjetje Vegrada, ki ga je dolga leta vodila Hilda Tovšak. Kot kaže, se je poleg ostalih ugotovljenih kršitev zakonodaje, zaradi katerih že prestaja 14-mesečno zaporno kazen, Tovšakova požvižgala tudi na odločbe inšpektorjev. Ti so namreč Vegrad – Inde, ki je prav tako kot matično podjetje Vegrad v stečaju, zaradi neizvajanja predpisanih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti v prenočiščih Bežigrad le v letu 2010 oglobili kar štirikrat.

Četrto podjetje na spisku in hkrati zadnje, katerega kršitve niso povezane z gostinstvom, je Vitkost d.o.o.. Glede na evidenco zdravstvene inšpekcije je štirikrat prekršilo 12. člen uredbe Evropske unije o zdravstvenih in prehranskih trditvah na živilih. Ta člen prepoveduje trženje živil s trditvami, da boste z njihovim uživanjem izgubili določeno stopnjo ali količino teže oziroma da bi lahko bilo zaradi neuživanja živila ogroženo vaše zdravje oziroma sklicevanje na priporočila nepooblaščenih zdravnikov ali zdravstvenih strokovnjakov.

Poseben trn v peti inšpekcije je primer petega podjetja na seznamu, Q. B., d.o.o., ki ima v lasti biljardno hišo za Bežigradom v Ljubljani. Biljardna hiša, ki redno krši protikadilsko zakonodajo, je namreč sosednja stavba zdravstvene inšpekcije. Lokal razpolaga z veliko kadilnico z mizami in stoli, v kateri gostje uživajo pijačo. Vnos pijače v kadilnico je sicer po zakonu dovoljen, saj je puščanje pijače na nenadzorovani mizi večje tveganje za zdravje, so nam pojasnili na inšpekciji. Uživanje pijače v kadilnici pa ni dovoljeno – zakon je s to prepovedjo želel preprečiti zadrževanje gostov v zaprtem prostoru s cigaretnim dimom.

A biljardna hiša te omejitve ne spoštuje. »Tu smo stalni gosti, imeli smo tudi na sodišču probleme. Prekrškovne odločbe so nam padale. Zdaj smo pa uspeli, zato se trudimo, da bi to uredili. Oni imajo različne izgovore, češ, kaj naj naredimo, da gostje pijače ne bodo uživali v kadilnici. A če lahko trgovina zagotovi, da ne smejo vstopiti otroci s sladoledom, lahko tudi oni to zagotovijo,« je odločna Manca Uršič Rosas.

Na splošno so lokali na področju omogočanja kajenja v toplem prostoru zelo iznajdljivi. »Teraso zaprejo s platnom, trdijo, da prepušča zrak, potem razni bambusi, mreže. Zdaj se je pojavilo celo zapiranje stranice s skladovnico drv. S tem naredijo steno in rečejo, da je prepustno. Sodišča pa tu niso enotna. Tako da zavezanci ne vedo, kaj je dovoljeno, pa tudi inšpektorjem je težko odločati. Tu gre za varovanje zdravja zaposlenih, ki so izpostavljeni cigaretnemu dimu.«

Listo zaključujejo podjetja Novi okras, d.o.o. (bar Decorus na Ledini v Ljubljani), Š. O. gostinske in druge storitve, d.o.o. (Bar Peron v Ljubljani), Bar-Mix d.o.o. (Illy Cafe v mariborskem Europarku in Niagara lounge bar v Mariboru), Turistično društvo Sraka Grosuplje in Kocka Bar iz Šutne. Vsi so dobili po tri ali štiri kazni, predvsem zaradi kajenja v lokalu.

»Gostinci imajo občutek, da so kadilci glavni vir zaslužka, zato kršijo zakonodajo. Letos se bomo tega še bolj usmerjeno lotili, poostrili naše ukrepe. Zdaj smo jih opozarjali, se poskušali dogovarjati. A ugotovili smo, da lepe besede niso zalegle, in bomo morali ukrepati prekrškovno,« jim je zagrozila inšpektorica Manca Uršič Rosas.

S.p. – licenca za točenje alkohola mladoletnim

Bar Peron je dvakrat dobil kazen tudi zaradi točenja alkohola mladoletnim osebam. Po opažanju inšpektorjev je sicer točenje alkohola mladoletnim vedno manj pogosto. A k temu ne pripomore večja ozaveščenost gostincev. Zaradi krize se je obisk mladih v lokalu zmanjšal, alkohol uživajo v parkih ali doma. Obenem so se gostinci med sabo organizirali. »Menda se pokličejo, ko so inšpektorji na delu, in so pozorni na to, kdo prihaja v lokal,« pove Manca Uršič Rosas.

Pri preverjanju točenja alkohola mladoletnim bi inšpektorjem zato zelo prav prišel prikrit nadzor, v katerem bi mladoletna oseba pod budnim očesom inšpektorja poskusila kupiti alkoholno pijačo. »Pri nadzoru točenja alkohola mladim imamo težave, ker kršitelj sodeluje s kršilcem,« pojasni Manca Uršič Rosas. Pred časom so sicer predlagali spremembo zakonodaje, ki bi tak nadzor omogočila. In dobili odgovor, da »se to ne da«.

Povrh vsega se lahko gostinci kazni za točenje alkohola mladoletnim izognejo tudi z izkoriščanjem zakonske luknje. Zakonodaja namreč na tem področju ne predvideva kazni za samostojne podjetnike. »Če s.p. toči mladoletnikom ga ne moremo kaznovati. To sicer neradi oglašujemo, smo bili bolj tiho. Ampak zdaj ugotavljamo, da gostinci to zelo dobro vedo in se že preoblikujejo v s.p. Spet smo tu – namesto da bi bili ljudje zainteresirani da delujejo v skladu z zakonodajo so zainteresirani, da se ji izognejo.«

Mit nevarnih kitajskih restavracij

Leta 2012 (zadnji podatki) je sicer inšpekcija prekrške izdala le v štirih odstotkih nadzorov. Največ jih je bilo na področju živil, kar 45,2 odstotka, sledita omenjeni področji tobaka (14,7 odstotka) in alkohola (6,9 odstotka).

Poleg pregledov živil na trgu, ki jih je inšpekcija izvedla v primeru podjetja Luen in T. H. E., so do nedavnega inšpektorji preverjali tudi pripravo hrane v gostinskih obratih. Z januarjem 2014 pa se je ta pristojnost prenesla na inšpektorat za kmetijstvo in okolje.

Kljub temu smo inšpektorico Andrejo Mojškrc, specialistko za področje živil, soočili z nekaterimi »urbanimi miti«. Na primer, ali inšpektorji res po tekočem traku zapirajo restavracije zaradi slabih sanitarnih pogojev? In, ali so med najbolj nevarnimi res kitajske restavracije?

Zaprtje lokala je ekstremen ukrep, v zadnjih štirih letih smo jih izvedli le okoli deset, pove Andreja Mojškrc. Ob tem ne gre za trajna zaprtja, ampak obrat zaprejo le do odprave nepravilnosti, na primer dezinfekcije.

Kitajske restavracije pa ne predstavljajo nič večje tveganje za zdravje kot ostale. »Ravno predlani smo v posebni akciji pogledali okoli 20 kitajskih restavracij. Smo ugotovili nekaj neskladnosti, a ne take, da bi odstopale od povprečja. To je nek mit. Dejansko v teh restavracijah hrano obdelajo pri zelo visoki temperaturi, v woku vse umre. Kritični so bili včasih kalčki. Ampak v zadnji akciji ni bilo negativnih vzorcev pri kalčkih. Četudi je v kitajskih restavracijah včasih prisoten nered in ni vse bleščeče čisto, to še ne pomeni, da hrana ni varna. Važno je, da zaposleni vedo, kje lahko gre kaj narobe, da se temu izogibajo. Da delajo zdravi ljudje, pravilno kihnejo, si po uporabi stranišča umijejo roke.«

Pod drobnogledom inšpektorjev se večkrat znajdejo gostinski obrati, ki imajo veliko prometa. Kuhinja v bolnici je namreč bolj občutljiva kot manjša restavracija. Inšpekcija sicer 95 odstotkov vseh pregledov izvede na podlagi letnega načrta, le pet odstotkov je prijav. Bolj občutljive zavezance lahko obiščejo vsakega pol leta, manj občutljive pa na leto, dve ali celo tri leta. Pogostost obiskov inšpektorjev je poleg velikosti obrata odvisna tudi od preteklih kršitev – pri pogostih kršiteljih se bodo inšpektorji oglasili večkrat.

In kako poteka zloglasni sanitarni pregled v gostilni? Najbolj so pozorni na ravnanje z živili, od dobavitelja do priprave in shranjevanja, pojasni Andreja Mojškrc. Dokumentiran mora biti izvor živila, torej kje ga je gostinec dobil. Nato preverijo higieno živil: če so prostori primerno vzdrževalni in čisti, če so iz materialov, ki se jih da očistiti in razkužiti, če gre za večje sisteme se preveri tudi evidence čiščenja. Inšpektor nato pogleda opremo, tla, strop, stene, zaščito proti mrčesu, da se čistila hranijo ločeno od živil, potem ravnanje z živili, pečenje velikih kosov mesa, kako vedo, da je meso prepečeno, kako tajajo živila, da ne pride do navzkrižne kontaminacije. Potem usposobljenost, ki je eno izmed najpomembnejših področij. Osebna higiena, da nekdo ki bruha in ima drisko ne dela z živili. »Včasih smo imeli zakonodajo, kjer se je gledalo le dokumentacijo: ali je nekdo bil na zdravstvenem pregledu ali na tečaju za ravnanje z živili. A to nič ne pomeni. Zdaj mora inšpektor tam stati, gledati, kako nekdo dela, ali dela kaj narobe,« tako Mojškrceva. Precej dobro sliko o usposobljenosti pa si inšpektor ustvari že iz pogovora z zaposlenimi, s čimer oceni njihovo znanje o pripravi živil.

Pri preskakovanju čakalnih vrst brezzobi tiger

Kot pove že ime je naloga zdravstvene inšpekcije tudi nadzor bolnišnic in zdravstvenih domov. A trenutno najbolj žgoče teme, preskakovanje čakalnih vrst v zdravstvu, kljub nedavnim ugotovitvam Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in računskega sodišča na prekrškovem seznamu inšpekcije ni mogoče najti.

KPK in Računsko sodišče sta letos ugotovila razširjeno prakso preskakovanja čakalnih vrst na ortopedske operacije v Bolnišnici Valdoltra in na razne operacije in preglede v ljubljanskem kliničnem centru. V Valdoltri na primer so po ugotovitvah KPK operacije bili hitreje deležni tisti, ki so zdravnika iz Valdoltre prej obiskali v njegovi samoplačniški ambulanti. V načelnem mnenju o stanju v zdravstvu je protikorupcijska komisija izpostavila tudi povzetke upravnih nadzorov ministrstva za zdravje v štirih bolnišnicah: novomeški, izolski, UKC Ljubljana in UKC Maribor. V vseh štirih je ministrstvo ugotovilo nepravilnosti v zvezi s čakalnimi vrstami.

Poročilo o upravnem nadzoru (pdf) v bolnišnici Izola, ki ga je komisija ministrstva za zdravje opravila januarja lani, smo z zaprosilom za dostop do informacije javnega značaja pridobili tudi mi. Iz poročila je razvidno, da so nadzor v bolnišnici opravili na pobudo protikorupcijske komisije, ki je dobila prijavo o sumu korupcije pri preskakovanju čakalnih vrst za operacijo krčnih žil. Upravni nadzor je pokazal dvojno vodenje čakalnih seznamov za operacijo, v elektronski in v pisni obliki, seznama pa se med sabo nista ujemala. V seznamih tudi ni bilo vpisanih datumov operacije pacientov. »Na podlagi razgovorov z direktorjem in zaposlenimi je kljub zanikanju dejanj, ki so razvidni iz anonimne prijave Komisiji za preprečevanje korupcije zaradi zatečenega neurejenega stanja na področju vodenja čakalnih seznamov, bila možnost storitve očitanih dejanj velika,« je v poročilu zapisala komisija upravnega nadzora.

Ali ni za preverjanje teh nepravilnosti odgovorna zdravstvena inšpekcija? Pri čakalnih vrstah se soočamo z več problemi, opozarja Manca Uršič Rosas. Po zakonu o pacientovih pravicah je nadzorni organ na tem področju ministrstvo z zdravje, prekrškovni organ pa inšpekcija. A slednja lahko bolnišnici naloži denarno kazen le, če je ta opredeljena v zakonu. Niti zakon niti pravilnik o čakalnih dobah kazni za preskakovanje čakalnih seznamov ne predvidevata.

Zdravstveni inšpektorji so kljub temu pregledovali čakalne sezname in pri tem pogosto posumili na preskok vrste. A njihova opozorila bolnišnicam niso imela učinka, saj slednje zaradi nepravilnosti niso utrpele nikakršnih posledic. Po besedah Uršič Rosasove so na to opozarjali že ob sprejetju zakonodaje, kazni za preskoke čakalnih vrst pa predvideva nov osnutek zakona. A zaradi težav z iskanjem ministra za zdravje nihče ne ve, ali in kdaj bo osnutek zakona sprejet.

Dokumenti:

Upravni nadzor SB Izola

11. 6. 2018: V članek smo dodali informacijo, da je sodišče odpravilo kazen 15.000 evrov podjetju Luen.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev

Objavljeno tudi v: Dnevnikov Objektiv



Več iz teme: Inšpekcijski vpisniki

Na podlagi vpisnikov inšpekcij sistematično ugotavljamo, katera podjetja in javne službe so najhujši kršitelji slovenske zakonodaje.

38 prispevkov

Electa in Damijan Janković osumljena utaje 244.000 evrov davka

Damijan Janković naj bi kot direktor Electe inženiringa davek utajil s fiktivnim računom in napačnim obračunavanjem davka na dodano vrednost.

Tema: Inšpekcijski vpisniki
Članek,

Na Mali Sevi ob Bužekijanu nasedel tudi Taxgroup bratov Šešok

Taxgroup je leta 2007 ob zloglasni kmetiji Bužekijan na nenavaden način za kar 566.000 evrov kupil 12.700 kvadratnih metrov kmetijskih …

Tema: Inšpekcijski vpisniki
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno