V začetku letošnjega leta smo od Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) pridobili podatke o točkah na državnih cestah, na katerih se zgodi veliko število prometnih nesreč. Z našo analizo podatkov smo našli nekaj več kot 30 takšnih točk, na katerih je za nesreče krivo tudi stanje ceste in njene okolice. Prve štiri točke z ljubljanskega in gorenjskega področja predstavljamo v spodnjem prispevku.

Namen naših člankov je dvojen. Po eni strani želimo voznike in ostale udeležence v prometu opozoriti, kje naj bodo še posebej pozorni. Po drugi strani pa želimo z informacijami o lokaciji in pomanjkljivostih na naših cestah seznaniti lokalne skupnosti in ostale zainteresirane družbene skupine, ki lahko na podlagi teh informacij od odgovornih zahtevajo ureditev cest. V ta namen smo od DRSI za vsako nevarno točko pridobili informacije, kako in kdaj bodo ukrepali.

Škofljica–Rašica

Na nevarnem odseku ceste Škofljica–Rašica se je med letoma 2012 in 2014 zgodilo deset prometnih nesreč. Štiri izmed njih so se končale z lažjimi telesnimi poškodbami, poškodovanih je bilo skupno pet oseb. V enem primeru je voznik z ogledalom oplazil peško in nato pobegnil. V še treh primerih so se oplazila vozila. En voznik je povozil divjad, v enem primeru pa je voznik zapeljal na rob vozišča in se prevrnil.

Vozila se na tem delu ceste pogosto oplazijo, ker je cesta preozka. Ne dosega namreč standarda šestih metrov širine, ki velja za glavno cesto. Vozišče je obenem poškodovano, vidne so tudi mrežaste, vzdolžne in prečne razpoke. Večina nesreč se je zgodila na mokrem cestišču, zato bi lahko bilo vozišče preveč spolzko za vožnjo v dežju.

DRSI do konca leta 2017 načrtuje preplastitev vozišča in ureditev ustrezne prometne signalizacije in prometne opreme. Kot dolgoročni ukrep pa načrtuje rekonstrukcijo ceste in ureditev prometne signalizacije na ostalem delu državne ceste. Ker gre v tem primeru za drag in dolgotrajen projekt, DRSI ne more podati roka za njegovo izvedbo.

Kaj je prometna signalizacija in kaj prometna oprema?

Prometno signalizacijo sestavljajo prometni znaki, vključno s svetlobnimi znaki (tablami), ter turistična in ostala obvestilna signalizacija, na primer znaki za obveščanje o kulturnih znamenitostih. Med prometno opremo pa štejemo na primer varnostne ograje ob cestah, hitrostne ovire, zapornice, prometna ogledala in podobno.

Preddvor–Kranj (Primskovo)

Na nevarnem cestnem odseku ceste Preddvor–Kranj se je med letoma 2012 in 2014 zgodilo sedem prometnih nesreč. V eni nesreči je prišlo do hudih telesnih poškodb, v treh pa do lažjih. Največ nesreč se je zgodilo leta 2013. V dveh nesrečah je prišlo do naletnega trčenja (zaradi neustrezne varnostne razdalje in neprilagojene hitrosti) v vozilo, ki je v križišču zavijalo levo v smeri proti Britofu, pri nesreči s hudimi telesnimi poškodbami je voznik osebnega vozil zavijal levo v smeri proti Britofu v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljalo drugo vozilo, pri eni nesreči je prišlo do trka zaradi nepravilnega prehitevanja, osebno vozilo je pričelo prehitevati kolono vozil, na čelu katere je bil traktor, vozilo za traktorjem pa je pri tem pričelo zavijati levo in prišlo je do bočnega trčenja. Pri eni nesreči je voznik traktorja pri prehitevanju oplazil kolesarja, ki je pri tem utrpel lažje telesne poškodbe, pri dveh nesrečah pa je prišlo do trka z divjadjo.

Geometrijski elementi regionalne ceste dopuščajo visoke hitrosti, na širšem območju križišča pa je na regionalni cesti dovoljeno prehitevanje. Križišče je neurejeno, brez pasov za tiste, ki zavijajo levo, brez površin za pešce ter javne razsvetljave, prav tako niso označene robne črte.

DRSI v tem križišču še letos načrtuje rekonstrukcijo in ureditev prometne signalizacije in primerne prometne opreme. Obljubljajo označitev neprekinjene ločilne črte na območju križišča, izvedbo horizontalnih označb, izboljšanje zaznavnosti priključkov in postavitev primernih prometnih znakov. Dolgoročno pa napovedujejo rekonstrukcijo tega dela odseka in celotnega odseka. Kdaj bodo začeli dela, ne morejo povedati.

Domžale–Duplica

Na odseku med Domžalami in Duplico, natančneje v štirikrakem semaforiziranem križišču v kraju Preserje, ki poteka od Šmartinske ceste v Ljubljani preko Šentjakoba in Domžal do Duplice pri Kamniku, se je med letoma 2012 in 2014 zgodilo 10 nesreč. V dveh nesrečah je prišlo do hudih telesnih poškodb, pri eni pa do lažjih. Dve nesreči sta se zgodili na bližnjih parkiriščih. Pri prvi nesreči s hudimi telesnimi poškodbami je avtomobil pri prehitevanju pred križiščem zbil kolesarja. Pri drugi nesreči s hudimi telesnimi poškodbami je voznik na spolzkem vozišču zaradi neprilagojene hitrosti izgubil nadzor nad vozilom in trčil v drog javne razsvetljave. Zaradi samega križišča so dejansko nastale le tri prometne nesreče (oplazenja, naletno trčenje), pri eni nesreči je voznik trčil v drevo, ker se je umikal mački, ena nesreča pa je nastala zaradi izsiljevanja prednosti pri vključevanju z dovoza gostinskega objekta na prednostno cesto.

Glavni problem tega križišča je, da je vozišče na tem območju poškodovano, vidne so razpoke, kolesnice in deformacije vozišča. Tisti, ki v križišču zavijajo levo, na cestišču nimajo urejene podaljšane ali samostojne faze, krmilni program semaforiziranega križišča pa se ne prilagaja dejanskim prometnim tokovom.

Z vidika izboljšanja prometne varnosti in prepustnosti križišča bi bilo križišče smiselno preurediti v krožišče. Srednjeročni predlogi za izboljšanje prometne varnosti so ureditev začasnega montažnega krožišča oziroma preplastitev poškodovanega in drsnega vozišča – vsaj v območju križišča. DRSI dolgoročno na tem območju načrtuje izgradnjo krožnega križišča v nekaj letih.

Škofljica–Ig

Obravnavano območje se nahaja na cesti, ki poteka od Škofljice preko Iga do Rakitne. Na tej cesti se je med letoma 2012 in 2014 zgodilo šest prometnih nesreč, v štirih od njih pa so bili udeleženci poškodovani. V eni nesreči je prišlo do hudih telesnih poškodb, v treh pa do lažjih. V nesreči s hudimi telesnimi poškodbami je bil povzročitelj pod vplivom alkohola. Najbolj pogost vzrok za nastanek nesreč je neprilagojena hitrost. Pri treh nesrečah je prišlo do prevrnitve vozil, pri dveh pa do povoženja živali, medtem ko je bilo pri eni nesreči vozišče mokro.

Cesta poteka po Ljubljanskem barju, izven naselja, zato velja splošna omejitev hitrosti 90 kilometrov na uro. Cesta, ki sicer dopušča visoke hitrosti, preide v krivino, pred njo pa se nahaja manjši most, na katerem je nivo vozišča nekoliko dvignjen. To lahko vpliva na slabšo zaznavnost krivine v smeri proti Igu. Leta 2014 je denimo motorist zapeljal na bankino in padel. Prav tako v tej krivini ni tabel za usmerjanje, prehitevalno preglednost zmanjšuje rastje ob cesti. Tudi robne črte niso primerno označene, slabša pa je tudi torna sposobnost vozišča na omenjenem območju.

DRSI kratkoročno načrtuje postavitev dodatne prometne signalizacije, medtem ko srednjeročni ukrepi predvidevajo izvedbo preplastitve cestišča, vključno z ureditvijo prometne signalizacije in prometne opreme. Ta dela naj bi opravili v prihodnjem letu. Dologoročno pa želijo izvesti rekonstrukcijo celotne ceste. To bo po pojasnilih DRSI zahtevalo večletno financiranje del. Zato ni jasno, kdaj se bodo dela začela oziroma končala.