Članek je objavljen tudi v spletnem mediju svet24.si

V prejšnjem prispevku smo vam predstavili prve štiri točke z ljubljanskega in gorenjskega področja, kjer se je med letoma 2012 in 2014 po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) zgodilo veliko prometnih nesreč. Najpogostejši razlog za nesreče so bile slabo vzdrževane državne ceste in njihova okolica. Tokrat vam predstavljamo novih pet točk na Dolenjskem, kjer se je v treh letih zgodilo 41 prometnih nesreč.

V začetku letošnjega leta smo od DRSI pridobili podatke o točkah na državnih cestah, na katerih se zgodi veliko število prometnih nesreč. Z našo analizo podatkov smo našli nekaj več kot 30 takšnih točk, na katerih je za nesreče krivo tudi stanje ceste in njene okolice. Namen naših člankov je dvojen. Po eni strani želimo voznike in ostale udeležence v prometu opozoriti, kje naj bodo še posebej pozorni. Po drugi strani pa želimo z informacijami o lokaciji in pomanjkljivostih na naših cestah seznaniti lokalne skupnosti in ostale zainteresirane družbene skupine, ki lahko na podlagi teh informacij od odgovornih zahtevajo ureditev cest. V ta namen smo od DRSI za vsako nevarno točko pridobili informacije, kako in kdaj bodo ukrepali.

Grosuplje–Mlačevo

Nevarno območje, kjer se pogosto dogajajo nesreče, se nahaja v naselju Grosuplje, na cesti, ki poteka od Grosupljega do Rašice oziroma Krke. Na tem odseku se je med letoma 2012 in 2014 zgodilo sedem prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 15 ljudi. V dveh nesrečah so bili udeleženci lažje poškodovani, v eni nesreči pa je motorist podlegel poškodbam in umrl. Pri dveh prometnih nesrečah je bil povzročitelj pod vplivom alkohola. Pri eni je prišlo do trčenja v smetnjak stanovanjskega objekta zaradi neprilagojene hitrosti v času sneženja, pri drugi nesreči pa do trčenja v dvignjene zapornice železniškega prehoda. Dve prometni nesreči sta se na tej točki zgodili zaradi izsiljevanja prednosti v trikrakem križišču, pri eni nesreči pa je prišlo do trčenja treh vozil v času sneženja.

Nesreča, ki se je končala s smrtjo, se je zgodila, ko je motorist na prehodu ceste čez železniško progo začel prehitevati osebno vozilo, v tistem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal 26-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil pod vplivom alkohola. Motorist je trčil v sprednji del osebnega avtomobila in umrl na kraju nesreče.

Vozišče na tej točki je poškodovano, vidne so obsežne mrežaste razpoke, zelo slaba pa je torna sposobnost vozišča. Čeprav je preglednost pri vključevanju na prednostno cesto v križišču dobra, pa cesta pred naseljem dopušča velike hitrosti, kar vpliva tudi na število nesreč, ki so se tukaj zgodile.

DRSI v letošnjem letu načrtuje ureditev prometne signalizacije in prometne opreme, zlasti postavitev zvočnih ali optičnih ovir. Do konca leta 2017 pa naj bi preplastili drsno in poškodovano vozišče ter uredili ustrezno prometno signalizacijo in prometno opremo. Kot dolgoročni ukrep DRSI načrtuje rekonstrukcijo državne ceste in ureditev prometne signalizacije na ostalem delu te ceste. Ker gre v tem primeru za drag in dolgotrajen projekt, DRSI ne more podati roka za njegovo izvedbo.

Grosuplje–Ivančna Gorica

V naslednji točki vam predstavljamo križišče v središču naselja Ivančna Gorica. Prometno je zelo obremenjeno na vseh štirih krakih, sploh ob prometnih konicah. Tudi izven prometnih konic lahko na neprednostnih krakih nastanejo daljše kolone vozil, ki se vključujejo ali prečkajo prednostno cesto. Vozišče je poškodovano, vidne so deformacije in mrežaste ter prečne razpoke. Prav tako križišče nima urejenih pasov za vozila, ki zavijajo levo, preglednost pri vključevanju na prednostno cesto pa je zato zmanjšana na obeh neprednostnih krakih. Križišče je problematično na več delih. Na južnem kraku (Cesta 2. grupe odredov) preglednost denimo zmanjšujejo objekti ob cesti ter delno prometna signalizacija, medtem ko na severnem kraku (Cesta 2. grupe odredov) preglednost zmanjšuje rastje ob cesti in ograja stanovanjskega objekta. Vozila morajo zato v križišču prevoziti prehod za pešce, da imajo zagotovljeno zadostno preglednost.

Na tem odseku se je med letoma 2012 in 2014 zgodilo osem prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 18 ljudi. V petih nesrečah so bili udeleženci poškodovani. Pri eni nesreči je prišlo do hudih telesnih poškodb, pri štirih pa do lažjih. Ena nesreča je nastala zaradi prehitevanja kolone pred križiščem, pri tem je prišlo do trčenja v vozilo, ki je na čelu kolone zavijalo levo. Druge nesreče so nastale zaradi izsiljevanja prednosti pri vključevanju iz obeh neprednostnih krakov, medtem ko je pri eni nesreči vozilo izsililo prednost kolesarju, ta pa je utrpel lažje telesne poškodbe.

Nizkocenovni oziroma kratkoročni predlogi možnih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti, ki jih v letošnjem letu predvideva DRSI, je označitev napisa »STOP« na neprednostnem kraku regionalne ceste (južni krak), postavitev manjkajočega prometnega znaka »prednostna cesta«  na lokalni cesti (Ljubljanska cesta, vzhodni krak), posek vegetacije, ki zakriva pogled na prometni znak »Ustavi!« na neprednostni lokalni cesti (Cesta 2. grupe odredov, severni krak), postavitev kažipota na prednostni lokalni cesti ter postavitev dodatnih prometnih znakov »Ustavi!« na levi strani vozišča na obeh neprednostnih krakih. Za leto 2017 pa je predvidena semaforizacija križišča.

Novo mesto–Šentjernej

Nevarna točka na cesti, ki izven naselja skozi gozd poteka med Novim mestom in Šentjernejem, je cesta, ki leži na osojni legi. Zato je vozišče lahko pogosto vlažno. Ker cesta na širšem območju poteka v krivinah po klancu navzdol, ne dopušča velikih hitrosti. Vozišče je poškodovano, vidno pa je posedanje robov v krivinah, luščenje asfalta in razpoke.

Policisti so med letoma 2012 in 2014 tukaj zabeležili tri prometne nesreče, v katerih je bilo deset udeležencev. V eni nesreči je človek umrl, pri dveh nesrečah pa so ljudje utrpeli lažje telesne poškodbe.

Nesreče, ki so se zgodile na tej točki, so bile predvsem posledica napak povzročiteljev, vzrok pa so bile tudi druge okoliščine. Kratkoročni ukrep, ki ga v letu 2016 predvideva DRSI, je izvedba ukrepov za izboljšanje stanja in postavitev tabel za usmerjanje na območju desne O-krivine, kjer se je tudi zgodilo največ nesreč.

Žlebič–Kočevje

Vozišče ceste, ki poteka v smeri od Ljubljane proti Kočevju in proti mejnemu prehodu Petrina, je zelo poškodovano. Vidne so večje vzdolžne razpoke in številne deformacije. Širina vozišča je približno šest metrov, ki po pravilniku o projektiranju cest (predpisana širina za glavne ceste je namreč sedem metrov) ni primerna za hitrost 90 kilometrov na uro. Cesto na obravnavanem območju prečka tudi divjad, odsek pa je evidentiran kot nevaren cestni odsek za motoriste. Zaradi neravnin na vozišču, prehitevanj in visokih hitrosti prihaja do pogostega oplazenja vozil.

Na odseku med Žlebičem in Kočevjem se je zgodilo deset nesreč brez poškodb. Pri štirih nesrečah je prišlo do oplazenja avtomobilov, pri vseh pa je drugi udeleženec nadaljeval z vožnjo. Pri eni nesreči je prišlo do trčenja v avtomobil vzdrževalcev cest, ki so obnavljali talno označbo, pri eni nesreči pa je v avtomobil priletel kamen. V obdobju med letoma 2012 in 2014 je prišlo na tem kraku do povoženja živali v kar 16 primerih, toda le štiri nesreče so bile uradno obravnavane.

Kratkoročni ukrep, ki ga na DRSI obljubljajo za letos, je postavitev odvračal za preprečevanje trkov vozil z divjadjo. Njihovi srednjeročni ukrepi za prihodnje leto predvidevajo izvedbo preplastitve, vključno z ureditvijo prometne signalizacije in prometne opreme na odseku državne ceste, kjer se dogajajo nesreče. Dolgoročni ukrepi, ki jih obljublja DRSI, so izvedba rekonstrukcije ceste ter ureditev prometne signalizacije in prometne opreme. Ker gre tudi v tem primeru za drag in dolgotrajen projekt, DRSI ne more podati roka za njegovo izvedbo.

Novo mesto–Metlika

Peti nevaren odsek na Dolenjskem je na cesti, ki poteka od avtocestnega priključka Novo mesto vzhod preko Novega mesta do mejnega prehoda Metlika. Na tej cesti, ki poteka izven naselja, je najbolj problematična desna krivina, kjer ni tabel za usmerjanje. Sestava asfalta je drugačna, torne sposobnosti cestišča so v zelo slabem stanju, vozišče je na širšem območju zelo poškodovano, vidne pa so tudi deformacije ter mrežaste, vzdolžne in prečne razpoke. Robne črte so na tem območju sicer označene, vendar so ponekod že zbledele oziroma slabo vidne. Cesto na območju križišča prečka divjad, omenjeni odsek pa je označen kot nevaren cestni odsek za motoriste. Odsek je problematičen tudi zato, ker je na širšem obravnavanem območju kljub številnim ostrim in nepreglednim krivinam dovoljeno prehitevanje.

Na nevarnem cestnem odseku so policisti zabeležili 16 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 21 ljudi, toda tri prometne nesreče so se zgodile nekoliko nižje, in sicer na območju križišča za Težko Vodo. Pri petih nesrečah je prišlo do lažjih telesnih poškodb. Devet nesreč je nastalo zaradi neprilagojene hitrosti, štiri pa so se zgodile zaradi nepravilne smeri vožnje. Pri petih nesrečah je prišlo do prevrnitve vozila, pri kar 11 nesrečah je bilo vozišče mokro. Veliko vozil namreč zdrsne z vozišča in pristane v brežini na levi strani ceste.

Na opisanem območju je najbolj problematična desna krivina, kjer se je v letih 2013 in 2014 zgodilo kar osem nesreč, vse pa v času mokrega vozišča in pri vožnji v smeri Novega mesta.

DRSI kot kratkoročne ukrepe na tej nevarni točki predvideva ureditev prometne signalizacije in prometne opreme – podaljšanje varnostne ograje, postavitev horizontalne in vertikalne signalizacije. Uredili naj bi jih v letu 2016. Preplastitev poškodovanega in drsečega vozišča vsaj na območju desne krivine je predvidena za prihodnje leto, medtem ko dolgoročni ukrepi predvidevajo rekonstrukcijo odseka, ureditev priključka, izvedbo rekonstrukcije ter ureditev prometne signalizacije in prometne opreme na tem odseku. Ker gre za dolgotrajen in visoko cenovni ukrep, rok za izvedbo ni znan.