Na Mali Sevi ob Bužekijanu nasedel tudi Taxgroup bratov Šešok
Taxgroup je leta 2007 ob zloglasni kmetiji Bužekijan na nenavaden način za kar 566.000 evrov kupil 12.700 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč. FURS je pri poslu ugotovil za 105.000 evrov neplačanih davkov.
Podjetje Taxgroup v lasti Matije in Klemna Šešoka je leta 2007 na Mali Sevi nad Izolo tik ob zloglasni kmetiji Bužekijan za kar 556.281 evrov kupila 12.715 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč, ki so po cenitvah sodeč vredna le okoli 30.000 evrov, razkrivajo ugotovitve davčnega nadzora, ki jih je na svojih spletnih straneh objavila finančna uprava (FURS) maja lani.
Grič Mala Seva je predvsem zaradi kmetije Bužekijan v preteklosti postal tema mnogih medijskih poročil. Zemljišča na griču so kmetijska, zato tam ne bi smeli graditi objektov. Kljub temu je izolska občina z odlokom, ki ga je nato odpravilo ustavno sodišče, dovolila gradnjo Bužekijana. Izdajo spornega gradbenega dovoljenja za kmetijo Bužekijan je preiskovala policija, a je nato primer zastaral.
Taxgroup je zemljišča ob kmetiji Bužekijan, ki so prav tako kmetijska, kupil prek tretje osebe in jih pozneje po ceni več kot 500.000 evrov prenesel na Taxgroup. Nato je zemljišča po več kot desetkrat nižji ceni prodal drugemu podjetju v skupini. S tem je po mnenju finančne uprave (FURS) ustvaril fiktivno izgubo v vrednosti dobrih 520.000 evrov in se s tem izognil plačilu okoli 105.000 evrov davka od dohodka pravnih oseb. Ugotovitve FURS sicer še niso pravomočne.
V Taxgroupu na vprašanja, zakaj so kmetijska zemljišča kupovali po tako napihnjeni ceni, ali so pričakovali, da bodo zemljišča naknadno tako kot v primeru kmetije Bužekijan od občine dobila gradbeno dovoljenje, in glede neplačanega davka, niso želeli odgovoriti.
Kako so potekali posli z zemljišči
FURS je v sklopu objave 100 odločb dodatnih odmer davkov podjetjem s povezavami v davčnih oazah objavil tudi odločbo, iz vsebine katere smo ugotovili, da gre za podjetje Taxgroup. Odločba FURS med drugim popisuje posle podjetja z zemljišči na Mali Sevi.
Kot je možno ugotoviti iz odločbe in podatkov iz zemljiške knjige, je imel zemljišča, ki jih je pozneje kupil Taxgroup, do leta 2003 v lasti B. V. iz Pirana. Tistega leta je zemljišča kupil Matija Drnovšek, ki naj bi po podatkih iz zemljiške knjige takrat pošto prejemal na naslov na Celovški cesti v Ljubljani. Drnovšek je zemljišča, velika 12.715 kvadratih metrov, takrat kupil za slabih 32.000 evrov.
Leta 2007 je Drnovšek zemljišča prodal Taxgroupu. Toda Taxgroup jih ni kupil neposredno, temveč je sklenil dogovor z Mojco Zupan iz Ljubljane, ki je nato v imenu Taxgroupa kupila zemljišča za družbo. Kot lastnica je bila v zemljiško knjigo vpisana Mojca Zupan, dejanski lastnik zemljišč pa je bil Taxgroup.
Taxgroup je prek Mojce Zupan za zemljišča plačal kar 508.600 evrov. Ob tem pa je Drnovšku poravnal še polovico davka na dobiček od prodaje zemljišč v višini 47.681 evrov. Skupaj je torej Taxgroup za kmetijska zemljišča odštel kar 556.281 evrov.
Nato je 21. decembra 2011 Taxgroup od Mojce Zupan tudi uradno prevzel zemljišča. Zemljišča so bila takrat last nekega podjetja, to pa je bilo v lasti Mojce Zupan. Za to podjetje, ki je imelo v lasti omenjena zemljišča, je Taxgroup Mojci Zupan plačal 516.100 evrov. Nato je Taxgroup še isti dan podjetje z zemljišči prodal družbi na Cipru, ki je bila v lasti Taxgroupa, po ceni 32.906 evrov. Ta zadnja cena je bila rezultat cenitve, ki jo je za Taxgroup izvedel cenilec. Razliko med prvotno ceno zemljišč, 556.281 evrov, in 32.906 evrov, po kolikor je podjetje zemljišča preneslo na Ciper, je Taxgroup leta 2011 prijavil kot izgubo iz poslovanja. Torej je Taxgroup iz posla z zemljišči prijavil za 523.375 evrov izgube.
FURS meni, da je bila cena zemljišč ob nakupu leta 2007 umetno napihnjena, saj so kmetijska zemljišča na območju Male Seve vredna bistveno manj od cene, ki jo je plačal Taxgroup. Zato so davčni inšpektorji ocenili, da gre za fiktivni posel, Taxgroupu pa obračunali plačilo 20-odstotnega davka od dohodka pravnih oseb na 523.375 evrov fiktivne izgube. Davek znaša torej okoli 105.000 evrov.
Preplačana zemljišča
Vprašanje, ki se postavlja v omenjenem poslu, je, zakaj je Taxgroup prek Mojce Zupan Matiji Drnovšku za kmetijska zemljišča plačal kar dobrih 550.00 evrov. Kot je zapisano v odločbi FURS, je Taxgroup inšpektorici izrazil mnenje, da je za zemljišča plačal tržno ceno. Gospodarstvo je bilo ob nakupu zemljišč leta 2007 v vzponu, nato pa je vrednost zemljišč po letu 2008 zaradi gospodarske krize močno padla. Zato je po mnenju Taxgroupa nastala razlika med nakupno ceno zemljišč in poznejšo ceno 32.906 evrov, po kolikor je leta 2011 Taxgroup zemljišča prenesel na drugo družbo.
Na padec vrednosti naj bi po mnenju Taxgroupa vplivala tudi dejstvo, da parcele »ležijo neposredno pod medijsko odmevno kmetijo [Bužekijan]«. Pristojno ministrstvo in upravna enota naj bi po pojasnilih Taxgroupa še omejila oziroma ustavila izdajo soglasij za postavitev objektov na tem območju, kar je prav tako znižalo vrednost zemljišč.
Davčna inšpektorica je tej razlagi oporekala s primerjavo cen zemljišč na območju, ki so bila prav tako prodana leta 2007. V enem poslu je cena kmetijskega zemljišča dosegla 2,50 evra na kvadratni meter, pri drugem pa 6,79 evra. Taxgroup pa je za kvadratni meter zemljišč plačal kar 39,95 evra. Povprečna cena kmetijskih zemljišč na Primorskem se je v tem času po ugotovitvah inšpekcije gibala med dobrimi štirimi in dobrimi petimi evri.
Neodgovorjena vprašanja
Vprašanje je tudi, zakaj je Taxgroup zemljišča kupil prek Mojce Zupan, in ne neposredno. S tem je skril dejansko lastništvo parcel, saj je v uradnih dokumentih med letoma 2007 in 2011 kot lastnica vpisana Mojca Zupan.
Pri Taxgroupu so davčni inšpektorici zatrdili, da prodajalec Matija Drnovšek zemljišč ni želel prodati Taxgroupu. Zato so morali nakup opraviti prek Mojce Zupan. »Prodajalec (Matija Drnovšek, op. a.) v času prodaje ni poznal razmerja med [Mojco Zupan ] in davčnim zavezancem (Taxgroupom, op. a.),« so v odgovoru inšpektorici še zapisali pri Taxgroupu.
Toda ugotovitve inšpektorice na majave temelje postavljajo tudi te trditve Taxgroupa. Pred podpisom prodajne pogodbe med Drnovškom in Mojco Zupan je Taxgroup Drnovšku plačal aro za zemljišča. Aro je Taxgroup Drnovšku nakazal kar z bančnega računa družbe, je ugotovila inšpektorica. Tako je Drnovšek ob podpisu prodajne pogodbe že vedel, kdo je dejanski kupec zemljišč.
V podjetju Taxgroup so sicer inšpektorici zatrdili, da z Drnovškom niso povezani oziroma da ga ne poznajo. Kljub temu pa so, kot izhaja iz odločbe, inšpektorici povedali, da je po njihovih informacijah Drnovšek kupnino, ki jo je dobil za parcele, vložil v nakup nepremičnin.
Na podcrto.si smo se na Taxgroup v zvezi s posli z zemljišči obrnili z več vprašanji. Zaprosili smo jih za komentar ugotovitev davčne inšpekcije v zvezi z obračunom dodatnega davka. Zanimalo nas je, zakaj so inšpekciji zatrdili, da jim Drnovšek ni želel prodati zemljišč, obenem pa so aro za zemljišča Drnovšku plačali z računa Taxgroupa. Vprašali smo tudi, kako vedo, kam je Drnovšek vložil denar od kupnine za zemljišča, če ga ne poznajo.
S Taxgroupa so nam odgovorili: »Glede na to, da vprašanja z vaše strani niso upravičena in posegajo v zasebno sfero družbe, na njih ne nameravamo odgovoriti.«
Prošnji za komentar smo v pismu poslali tudi na zadnja znana naslova Mojce Zupan in Matije Drnovška, ki sta navedena v javnih evidencah. Odgovorov nismo dobili.
Pogled na parcele v lasti Taxgroupa:
Podobnosti z Bužekijanom
Zgodba s Taxgroupovim nakupom zemljišč je podobna zgodbi medijsko odmevne turistične kmetije Bužekijan. Ne popolnoma zgrajena kmetija z več apartmaji je uradno v lasti kmeta Edija Bužekijana. Nekateri mediji so poročali, da naj bi bil resnični lastnik kmetije odvetnik Miro Senica. Senica je to vseskozi zanikal. Je pa Senica po poročanju Dela (bil) pravni zastopnik Edija Bužekijana. Podjetje Bužekijan, ki je imelo uradno v lasti kmetijo, pa je bilo registrirano na istem naslovu kot podjetje Ignis v lasti Mira Senice. Prokuristka Ignisa je bila Blanka Muster, ki je bila v preteklosti tudi direktorica podjetja Bužekijan. Prokurist podjetja Bužekijan pa je bil Franc Zaviršek, domnevno mož tajnice Mira Senice Olge Zaviršek. Leta 2015 je takratni direktor družbe Bužekijan, ki se je leta 2010 preimenovala v Posestvo Mala Seva, d. o. o., Predrag Šinik, za televizijo Planet TV povedal, da je bil Miro Senica »partner« pri projektu. Kaj točno pomeni beseda »partner«, medijem ni želel izdati.
Gradnja kmetije Bužekijan na kmetijskih zemljiščih je bila možna zaradi pozneje razveljavljenega akta izolske občine. Občina je leta 2003 pod vodstvom županje Brede Pečan v odlok o prostorsko ureditvenih področjih (PUP) »podeželje Občine Izola« vnesla določilo, da lahko občina izjemoma dovoli gradnjo kmetije na sicer kmetijskih zemljiščih, kjer gradnja ni dovoljena. Takšna dovoljenja za gradnje je nato po ugotovitvah ustavnega sodišča izdajala kar županja sama. Tako je dovoljenje za gradnjo kmetije na zaščitenih kmetijskih zemljiščih leta 2007 izdala tudi Ediju Bužekijanu.
Bužekijan bi moral za gradnjo pridobiti še soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Piran. Zavod se z gradnjo ni strinjal, a je po poročanju medijev za en dan zamudil rok za izdajo zavrnilne odločbe. Zato gradnje ni mogel preprečiti.
Ustavno sodišče je leta 2013 nato razveljavilo sporno določilo PUP. Ugotovilo je namreč, da je v nasprotju z drugimi predpisi, ki so PUP nadrejeni. Gradnje kmetij na zaščitenih območjih Male Seve tako danes niso več možne. Toda, ker je bilo gradbeno dovoljenje Bužekijanu izdano pred odločitvijo ustavnega sodišča, je to dovoljenje veljavno.
Okoliščine izdaje gradbenega dovoljenja je nato preiskovala policija. Oktobra 2010 je policiji protikorupcijska komisija posredovala prijavo, ki naj bi kazala na nezakonito pridobitev gradbenega dovoljenja za kmetijo Bužekijan. S policijske uprave Koper so nam sporočili, da so prijavo »obravnavali in po takrat veljavnem zakonu o policiji v letu 2012 zaključili. Predkazenski postopek ni bil uveden, ker so kriminalisti od koprskega tožilstva prejeli mnenje, da so iz navedb v anonimki sicer izhajali nekateri elementi kaznivih dejanj, vendar je takrat pregon teh že zastaral.«
Kmetija Bužekijan še danes ni dokončana. Po poročanju medijev naj bi osem milijonov evrov vreden projekt imel težave tudi z gradbeno inšpekcijo. Slednja je ugotovila, da so deli objekta črna gradnja.
Na podjetje Taxgroup smo se pri podcrto.si obrnili tudi z vprašanjem, ali so zemljišča kupili, ker so pričakovali, da jim bo občina izdala dovoljenje za gradnjo stavbe na sicer kmetijskih zemljiščih – podobno, kot ga je izdala Bužekijanu. Odločba FURS namreč vsebuje tudi pojasnilo Taxgroupa, da so za zemljišča plačali več kot 500.000 evrov, »ker se je pričakovalo, da bo možno na parceli graditi«. Na vprašanje v Taxgroupu niso odgovorili.
Turistična kmetija Bužekijan
Na Mali Sevi tudi mož nekdanje podžupanje ljubljanske občine
Poleg Bužekijana sta turistično kmetijo na kmetijskih zemljiščih na Mali Sevi po poročanju Financ želela graditi tudi Bojan Ščukovt in Miodrag Dakić. Slednji je mož nekdanje ljubljanske podžupanje in tesne sodelavke Zorana Jankovića Jadranke Dakić. Kot so nam sporočili z izolske občine, je občina najprej gradnjo turistične kmetije dovolila, nato pa je zdajšnji župan Izole Igor Kolenc po odločitvi ustavnega sodišča dovoljenje preklical. Družba Malija, turizem, d. o. o., v lasti Ščukovta in Dakića, ki je lastnica zemljišč, ima zdaj v postopku vlogo za gradnjo kmetije na omenjenih parcelah v sklopu Občinskega prostorskega načrta, so nam še povedali na občini.
Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto
Deli zgodbo 0 komentarjev
0 komentarjev