Pregled dokumentacije za aplikacijo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), imenovano Kurir, nas pusti brez besed. Kot je razvidno iz primerjave ponudb za izdelavo aplikacije, je leta 1995 vzdrževanje aplikacije ministrstvo stalo 642.000 tolarjev letno oziroma, prevedeno v evre in upoštevajoč inflacijo, današnjih 6700 evrov. Danes ministrstvo za vzdrževanje iste aplikacije plačuje skorajda stokrat več – kar 610.000 evrov na leto.

A to še ni vse. Podjetje Comland, ki vzdržuje Kurirja, ta posel pridobiva neposredno, mimo javnih razpisov. Ministrstvo je kot razloge, zakaj razpisa ne morejo odpreti tudi za druga podjetja in s tem znižati cene vzdrževanja, v uradni dokumentaciji zapisalo, da ima Comland izključne avtorske pravice nad programsko kodo aplikacije. Zato jo lahko vzdržuje le to podjetje. A pri našem pregledu pogodb ministrstva s Comlandom se je izkazalo, da to ni res. Podjetje namreč že od leta 1995 avtorske pravice prenaša na ministrstvo. Slednje je torej vrsto let milijonske posle za vzdrževanje aplikacije Kurir delilo z lažnimi argumenti.

Nenavadno poslovanje ministrstva s Comlandom

Že pred nekaj dnevi smo o podjetju Comland v lasti Tomaža Pogačnika poročali v zvezi z drugo aplikacijo ministrstva, ISCSD2. Prek te aplikacije centri za socialno delo prosilcem izračunavajo in izplačujejo socialno pomoč. Podjetje Comland skupaj s še enim podjetjem, Rais, tudi posle za vzdrževanje in nadgradnjo te aplikacije od ministrstva dobiva neposredno, mimo javnih razpisov. Ministrstvo pojasnjuje, da so razlogi za to tehnični, saj da sta podjetji edini zmožni opraviti potrebne nadgradnje v zahtevanem času. A računsko sodišče je ministrstvo že leta 2013 opozorilo, da z oddajanjem poslov Comlandu in Raisu mimo javnih razpisov krši zakon. To MDDSZ ni odvrnilo od takšnega poslovanja: letos je obema podjetja mimo razpisa oddalo nov posel za nadgradnjo ISCSD2 v skupni vrednosti 6,4 milijona evrov.

Obe podjetji sta praktično popolnoma odvisni od svojega poslovanja z MDDSZ. Medtem ko Rais služi predvsem z aplikacijo ISCSD2, ima Comland še eno železo v ognju: aplikacijo Kurir, z vzdrževanjem katere letno zasluži okoli 600.000 evrov. Prek aplikacije Kurir ministrstvo izplačuje pokojnine in ostale prejemke po tako imenovanih vojnih zakonih, torej pokojnine oziroma odškodnine vojnim veteranom, invalidom in žrtvam vojnega nasilja.

Ker je Comland odvisen od poslovanja z MDDSZ, saj od ministrstva dobi več kot 90 odstotkov vseh svojih prihodkov, smo pod drobnogled vzeli tudi poslovanje ministrstva v zvezi z aplikacijo Kurir. Dokumenti kažejo, da ministrstvo danes za vzdrževanje aplikacije plačuje skoraj stokrat več kot pred 20 leti, ko je oddalo naročilo za razvoj Kurirja.

Leta 1995 se je glede na dokumente, ki smo jih od MDDSZ dobili z zahtevo po informaciji javnega značaja, za posel izdelave Kurirja potegovalo deset podjetij. Komisija ministrstva za izbiro v dokumentaciji navaja tri najugodnejše: Stanislava Dvorška s ponujeno ceno izdelave aplikacije 3,675 milijona takratnih tolarjev in treh milijonov tolarjev za letno vzdrževanje; Liko-Pris (4,2 milijona tolarjev za izdelavo in 630.000 tolarjev za vzdrževanje) in Comland (4,282 milijona tolarjev za izdelavo in 642.300 tolarjev za vzdrževanje).

Ponudbo Stanislava Dvorška so zaradi visoke cene vzdrževanja in dejstva, da je kot s. p. manj zanesljiv ponudnik, na ministrstvu izločili. Na podlagi nasveta takratnega Centra Vlade za informatiko so se na koncu odločili za Comland. Ta naj bi imel najcelovitejšo izdelano ponudbo, aplikacijo pa bi izdelal s programsko opremo Lotus Notes, uporaba katerega je bila takrat strateška usmeritev države na področju pisarniškega poslovanja. Comland je torej aplikacijo, upoštevajoč 150-odstotno inflacijo med letom 1995 in 2015, izdelal za današnjih 45.000 evrov, za vzdrževanje pa je računal današnjih 6700 evrov na leto.

A od takrat do danes se je vzdrževanje močno podražilo. Podatki na elektronskem portalu javnih naročil so za aplikacijo Kurir na voljo od leta 2011 dalje. Decembra tega leta je Comland neposredno, mimo javnega razpisa, pridobil posel za vzdrževanje Kurirja za naslednjih 18 mesecev v vrednosti kar 960.000 evrov oziroma za 640.000 evrov na leto. Torej je za vzdrževanje računal 95-krat več kot leta 1995. Leta 2013 je za dvoletno vzdrževanje aplikacije dobil 1,22 milijona evrov oziroma 611.000 evrov na leto. Kot kaže, je letos ministrstvu stroške vzdrževanja uspelo še nekoliko znižati – za naslednja tri leta bo plačalo 1,71 milijona evrov oziroma 570.000 evrov na leto. A to je še kar 85-krat več kot leta 1995.

Na ministrstvo smo se obrnili s prošnjo za pojasnilo, zakaj so stroški vzdrževanja Kurirja danes skoraj stokrat dražji kot leta 1995. V odgovor so nam poslali le obe pogodbi s Comlandom – tisto iz leta 1995 in iz leta 2013. Pregled obeh pogodb pokaže, da je Comland leta 1995 opravljal na Kurirju enaka vzdrževalna dela kot leta 2013: skrbel za nemoteno delovanje aplikacije, izvajal obdelavo podatkov iz aplikacije in organiziral delavnice oziroma usposabljanja za javne uslužbence za uporabo aplikacije.

Z vprašanji o aplikaciji Kurir (pa tudi o aplikaciji ISCSD2) smo se že pred nekaj tedni obrnili tudi na Comland, kjer so nam v telefonskem pogovoru sporočili, da nam bodo odgovorili, če se bodo odločili komunicirati z nami. Do danes odgovorov nismo dobili.

Po mnenju več strokovnjakov, ki smo jim predstavili naraščajoče cene vzdrževanja, pa gre za klasičen primer tako imenovane navezanosti na izvajalca (vendor lock-in). Po pojasnilih ministrstva in uradnih dokumentov naj bi imel Comland avtorske pravice nad programsko kodo Kurirja, zato lahko aplikacijo vzdržuje le on. To pa tudi pomeni, da lahko ministrstvu zaračunava višjo ceno od tržne, saj bi ministrstvo ob zamenjavi ponudnika moralo naročiti izdelavo povsem nove aplikacije.

Pod stroške vzdrževanja bi ministrstvo sicer lahko štelo tudi stroške nadaljnjega razvoja aplikacije, kar bi bil lahko razlog za višje cene, nam je še pojasnil eden izmed programerjev, s katerimi smo se pogovarjali. A obe pogodbi ministrstva s Comlandom določata, da se vsak razvoj aplikacije obračuna posebej, kot aneks k pogodbi. Zato ta izgovor odpade.

Tu se pojavi še eno vprašanje – četudi je ministrstvo zaradi avtorskih pravic navezano na Comland, zakaj ne odda naročila za povsem novo aplikacijo bolj ugodnemu ponudniku. Razvoj Kurirja je državo stal 45.000 današnjih evrov. Četudi bi konkurenčno podjetje enako aplikacijo danes ob nižjih stroških vzdrževanja naredilo za dvakrat ali trikrat višjo ceno, bi bilo to za ministrstvo še zmeraj mnogo ceneje kot poslovanje s Comlandom.

Presenečenje – Comland ni lastnik avtorskih pravic!

Kot rečeno, so izbiro za podjetje Comland in njegovo drago vzdrževanje Kurirja na ministrstvu upravičevali z lastništvom avtorskih pravic. Na naše vprašanje, zakaj posle Comlandu dajejo neposredno, so nam takrat napisali, da »gre za varovanje izključnih pravic za del programske opreme, ki je vpet v celoten IS KURIR, ki ga brez vpliva na možnost nemotenega izvajanja pravic po vojnih zakonih ni mogoče izločiti iz predmeta javnega naročila. Naročilo lahko izpolni le navedeni izvajalec«.

A ob ponovnem pregledu obeh pogodb MDDSZ s Comlandom smo ugotovili, da se po teh pogodbah vse avtorske pravice za aplikacijo prenesejo na ministrstvo. MDDSZ ima tako pravico samo predelovati aplikacijo Kurir, kar pomeni, da lahko za njeno vzdrževanje najame druga podjetja. Tako lahko odpre javno naročilo za ostala podjetja in poskuša dobiti čim bolj konkurenčno ceno.

Na ministrstvo smo se obrnili po pojasnilo, zakaj kot razlog za dajanje poslov Comlandu mimo javnih razpisov uporabljajo obrazložitev, da ima podjetje izključne avtorske pravice za aplikacijo, če je v pogodbah zapisano drugače. Na ministrstvu so nato pred nekaj dnevi obrnili ploščo in nam po elektronski pošti in nato še v telefonskem pogovoru potrdili, da so oni lastniki vseh avtorskih pravic za aplikacijo Kurir. Ob tem so nam postregli z novo razlago: zaradi narave aplikacije Kurir jo je sposoben tehnično vzdrževati le Comland. To pa je enak argument, s katerim ministrstvo Comlandu posle oddaja za nadgradnjo aplikacije centrov za socialno delo, ISCSD2. In ta argument je računsko sodišče že označilo kot nezakonit.

Vprašanje pa je, kakšne posledice lahko doletijo odgovorne na ministrstvu zaradi svojega lažnega zatrjevanja, da ima Comland izključne avtorske pravice za aplikacijo Kurir. To neresnično trditev so namreč tako leta 2011 kot 2013 navajali na uradnih obvestilih o oddaji javnega naročila za vzdrževanje Kurirja kot razlog, zakaj posel oddajajo neposredno (s pogajanji) in ne z javnim razpisom, na katerem bi lahko sodelovala tudi konkurenca. Jasno pa je, da so z lažnimi trditvami Comlandu priskrbeli donosen posel.

Dokumenti, omenjeni v članku:

– Javni razpis in podelitev posla Comlandu, 1995

– Pogodba MDDSZ – Comland, 1995

– Pogodba MDDSZ – Comland, 2013