Članek je objavljen tudi v časniku Večer

Včeraj smo predstavili prve tri točke v Mariboru z največ prometnimi nesrečami, v katerih je bil vsaj en udeleženec vsaj lažje poškodovan: dve križišči pri Dvorcu Betnava, križišče na Tržaški cesti in križišče Poljske ulice z Zagrebško cesto. Tokrat vam predstavljamo naslednje tri črne točke v Mariboru: križišče Ptujske in Tržaške ceste pri Mercator centru, križišče Ceste proletarskih brigad in Jadranske ceste, ter nevarna krožišča pri Qlandii. Kot nevarne točke štejemo vse tiste, na katerih se je med leti 2008–2014 zgodilo vsaj 20 prometnih nesreč s telesno poškodbo ali smrtjo.

V  mariborski upravni enoti se je sicer med leti 2008 in 2014 zgodilo 6843 prometnih nesreč, v katerih je bil vsaj en udeleženec vsaj lažje poškodovan. Med vsemi se je 310 nesreč končalo s hudimi telesnimi poškodbami, 6480 z lažjimi in 53 s smrtnim izidom. Na spodnjem zemljevidu pa si lahko ogledate nevarne točke, ki smo jih analizirali do sedaj.

Zaradi ukinitve storitve Google Fusion Tables zemljevid ni več dostopen

Križišče Ptujska cesta in Tržaška cesta pri Mercatorju

Med leti 2008 in 2014 se je v križišču Ptujske in Tržaške ceste zgodilo 29 nesreč, v katerih so udeleženci utrpeli lažje telesne poškodbe.

Gre za križanje dveh zelo pomembnih mariborskih cest – zelo obremenjene državne ceste št. 1 (Ptujske ceste) ter Tržaške ceste, ki je ena od vpadnic v mesto in kasneje preide v Titovo cesto. Na obeh cestah je gost promet, še posebej ob prometnih konicah zjutraj in v popoldanskem času. Glavni vzrok za prometne nesreče je tako nalet vozil zaradi neprimerne varnostne razdalje.

Na tem odseku so policisti leta 2011 med drugim obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila ob nedelovanju semaforjev, v drugem primeru pa se je prometna nesreča zgodila, ko je voznik prevozil rdečo luč. Ker gre za večfazni sistem delovanja semaforjev, ni veliko izsiljevanj prednosti pri zavijanju. Zato voznikom, ki se v križišče vključujejo s katere od omenjenih cest, preostane le pazljivost.

Križišče Cesta proletarskih brigad z Jadransko cesto

Le nekaj sto metrov naprej po državni cesti št. 1, ki se na tem koncu imenuje Cesta proletarskih brigad, je posebej problematično še eno križišče. Gre za semaforizirano križišče med Jadransko cesto in Cesto proletarskih brigad, kjer se je med leti 2008 in 2014 zgodilo 28 prometnih nesreč. 25 se jih je končalo z lažjimi telesnimi poškodbami, medtem ko so se na tem mestu zgodile tudi 3 nesreče s hudimi telesnimi poškodbami.

Toda vse nesreče, ki so vezane na to točko, so se zgodile v križišču Ceste proletarskih brigad in Jadranske ceste ali pred vstopom v križišče. Gre namreč za eno od mariborskih križišč, ki je prometno zelo obremenjeno, sploh ob prometnih konicah. Policist Gabrijel Sternad poudarja, da tako kot velja za ostala križišča, tudi tukaj številčno izstopajo prometne nesreče z lažjimi telesnimi poškodbami pri naletih pred semaforiziranim križiščem zaradi neupoštevanja varnostne razdalje.

Kljub vsemu pa so omembe vredne tri nesreče, v katerih so bili udeleženci hudo poškodovani. Leta 2011 se je denimo malce naprej zaradi voznikovega nepravilnega zavijanja v levo proti Mercator centru prek dveh neprekinjenih ločilnih črt zgodila nesreča s hudimi telesnimi poškodbami. To križišče beleži tudi eno prometno nesrečo s hudimi telesnimi poškodbami, ki se je zgodila zaradi izsiljevanja prednosti pri zavijanju na Jadransko cesto, tretja nesreča s hudimi telesnimi poškodbami pa se je zgodila zaradi neupoštevanja prednosti pešcev na označenem prehodu za pešce.

Sistem delovanja semaforjev je v tem križišču dvofazen, posebej pazljivi pa morajo biti predvsem tisti vozniki, ki zavijajo na Jadransko cesto, zato bi bila ena od možnih rešitev v tem križišču prav večfazna ureditev križišča, torej poseben signal za zavijanje v levo.

Cesta proletarskih brigad 100 – krožišča pri Qlandii

Na območju trgovskega središča Qlandia smo v obdobju od leta 2008 do 2014 našteli 45 prometnih nesreč z vsaj lažjo telesno poškodbo. V nobeni izmed teh nesreč ni bil nihče poškodovan huje. Največ prometnih nesreč se je zgodilo v krožišču, nekaj pa tudi na prehodih za pešce.

V trgovski coni Qlandia na Cesti proletarskih brigad sta še posebej problematična dva cestna odseka. Gre za krožišči, ki sta po prometni ureditvi podobni krožiščem s spiralnim potekom prometa. Značilnost tovrstnih krožišč je, da imajo dva izvozna pasova. Toda, ker sta bili ti dve krožišči zgrajeni že pred časom, njun sestavni del niso betonske prepreke, ki bi voznike vodile vse do izvoza in tako tudi preprečevale menjavo voznega pasu v krožišču pred izvozom.

Na tleh krožišč pri Qlandii so le talne označbe. Neprekinjene ločilne črte sicer voznike opozarjajo, da pasov ne smejo menjati v krožišču, toda vozniki jih mnogokrat spregledajo ali pa se prepozno razvrstijo in menjajo vozni pas v krožišču, kjer je to sicer prepovedano. Tako se večkrat zgodi, da vozniki, ki vozijo po zunanjem pasu, spregledajo tiste voznike, ki zapuščajo notranji prometni pas in tako pride do trka vozil.

Ena od rešitev za prekrške in nesreče, ki se zgodijo zaradi vožnje preko neprekinjene črte, bi bila rekonstrukcija obeh krožišč z betonskimi preprekami. Prav tako bi pravočasna razvrstitev voznikov pripomogla k znatnemu zmanjšanju števila prometnih nesreč.

Analizo zadnjih treh najnevarnejših točk v Mariboru bomo objavili jutri.