Čeprav je v Ljubljani malo točk, ki bi jih lahko označili kot izrazito črne točke, pa se je v ljubljanski upravni enoti med letoma 2008 in 2014 zgodilo 8848 prometnih nesreč, v katerih je bil vsaj en udeleženec vsaj lažje poškodovan. Vendar niso vse ljubljanske ulice enako nevarne.

Prejšnji teden smo objavili zemljevid vseh lokacij prometnih nesreč z vsaj lahko telesno poškodbo v Sloveniji med letoma 2008 in 2014. Analiza lokacij nesreč pokaže, na katerih točkah v Sloveniji se je zgodilo največ nesreč. Tokrat objavljamo prvi del analize teh točk v Ljubljani. V nadaljevanju članka predstavljamo tri lokacije, na katerih bi morali biti vozniki, kolesarji in pešci še posebej previdni. Na spodnjem zemljevidu pa si lahko ogledate vse nevarne točke, ki smo jih analizirali do zdaj.

Zaradi ukinitve storitve Google Fusion Tables zemljevid ni več dostopen

Trgovsko središče BTC

Na območju trgovskega središča BTC in Šmartinske ceste smo med letoma 2008 in 2014 našteli 159 prometnih nesreč z vsaj lažjo telesno poškodbo. Zgodilo se je 146 prometnih nesreč, kjer so bili udeleženci lažje poškodovani, 12 prometnih nesreč se je končalo s hudimi telesnimi poškodbami, v eni hudi prometni nesreči pa sta dve dekleti izgubili življenje.

Območje združuje vsa križišča znotraj nakupovalnega središča BTC, kakor tudi nekatera zunanja križišča ob Šmartinski cesti. Čeprav je znotraj BTC-ja omejitev hitrosti 30 km/h, se še vedno dogaja veliko nesreč. Na omenjenem področju je veliko vozil, v prometu pa je udeleženih tudi veliko pešcev in kolesarjev, ki znotraj trgovskega središča ceste pogosto ne prečkajo na prehodih za pešce, temveč se prosto sprehajajo po cestišču.

Največkrat pride do prometne nesreče ob vključevanju s parkirišča v promet, ob premikih z vozilom na parkirnih mestih in pri vzvratni vožnji. Glavna razloga sta po pojasnilih policije dva: vožnja z višjo hitrostjo, kot je omejitev 30 km/h, in pešci, ki za prečkanje cest ne uporabljajo označenih prehodov. Če bi vsi vozili po omejitvah, nesreč s poškodbami ne bi bilo, je za podcrto.si pojasnila Nataša Pučko s policijske uprave Ljubljana.

Naj kot zanimivost dodamo, da je prišlo do porasta prometnih nesreč tudi v času, ko je v kinematografe prišel film Hitri in drzni. Policisti so imeli v obdobju prikazovanja filma na velikih platnih veliko dela z vozniki, ki so po krožiščih dirkali in predvsem ‘driftali’ oziroma dokazovali svojo spretnost v nadzorovanem drsenju avtomobila skozi ovinke in rondoje.

Celovška cesta – Vižmarje

Naslednja točka z veliko prometnimi nesrečami je križišče pri avtobusni postaji Vižmarje. Točka, kjer se je zgodila vrsta prometnih nesreč, je sicer vezana na naslov Celovška cesta 455 oziroma na bližnjo bencinsko črpalko OMV. A nesreče se niso zgodile tam, temveč v križišču sto metrov stran. Policisti namreč navadno izberejo najbližji naslov stavbe, blizu katerega se je prometna nesreča zgodila, in vse meritve določijo glede na oddaljenost od nje.

Na križišču ob avtobusni postaji Vižmarje se je v zadnjih sedmih letih zgodilo 20 prometnih nesreč. 18 prometnih nesreč se je končalo z lažjimi telesnimi poškodbami, dve pa s hudimi.

Križišče, ki so ga snovali še tedaj, ko je bilo v Ljubljani manj prometa, je problematično predvsem zaradi velike obremenjenosti. Čeprav je bilo stanje še bolj kritično, ko še ni bilo predora Šentvid, pa kljub vsemu ta točka ostaja ena bolj problematičnih v prestolnici.

V jutranjih urah je navadno zgoščen promet od Medna proti Ljubljani, medtem ko je v popoldanskih urah obratno. Veliko voznikov se odpravi iz Ljubljane proti Stanežičam in Mednu. Če se voznik pripelje iz centra Ljubljane, se v križišču cesta z dveh pasov združi v enega. Vozniki se nagnetejo, to pa večkrat privede do zgoščevanja prometa in posledično tudi prometnih nesreč.

Malce drugačna situacija je v nasprotni smeri, ko se en vozni pas razširi v dva, vozniki pa že v križišču začnejo pospeševati. Najpogostejši vzroki za prometne nesreče na tej točki so tako neupoštevanje prometnih pravil o prednosti, premik z vozilom, neustrezna varnostna razdalja, nepravilna smer vožnje ter neprilagojena hitrost vožnje. Prav tako je tudi tukaj veliko pešcev in kolesarjev, na katere vozniki večkrat niso pozorni, jih spregledajo in posledično zadenejo.

Rešitev za prvo nevarno točko, zoženje Celovške ceste z dveh pasov na enega, bi bila podaljšanje dvopasovnice za nekaj deset metrov naprej od semaforiziranega križišča. Tako se vozilom v trenutku, ko se prižge zelena luč na semaforju za tiste, ki potujejo iz centra Ljubljane, ne bi bilo več treba gnesti pri vključevanju z dveh pasov na en pas, temveč bi promet potekal bolj tekoče.

A po pojasnilih policista Primoža Kadunca, vodje oddelka za cestni promet na PU Ljubljana, takšna rešitev zaradi hiš ob cestišču ni možna. Tako voznikom ostane le previdnost pri vključevanju z dveh na enojni pas.

Križišče Celovška – Korenčanova

Na tem križišču v Šiški je med letoma 2008 in 2014 zabeleženo 20 prometnih nesreč. Udeleženci so v dveh prometnih nesrečah  utrpeli hude poškodbe, udeleženci 18-ih prometnih nesreč pa lažje telesne poškodbe. Danes je križišče Celovška – Korenčanova problematično predvsem zato, ker je pretočnost prometa v križišču velika, preglednost pa izjemno slaba.

Če iz Celovške voznik želi zaviti na Korenčanovo, ima slabo preglednost, sploh v primerih, ko na nasprotnem pasu stojijo drugi avtomobili, ki želijo zaviti na Bravničarjevo ulico. Ti namreč zakrivajo nasprotno vozišče. Enako velja v obratnem primeru, ko voznik zavija levo s Celovške na Bravničarjevo.

Ker se vozniki v večini primerov osredotočijo na nasproti vozeče avtomobile, ki prihajajo po dveh pasovih in nato izsilijo prednost, obenem pogosto spregledajo pešce ali kolesarje, ki na semaforju pravilno prečkajo Korenčanovo ulico.

Število prometnih nesreč bi lahko zmanjšali z ločenim semaforjem (zelenim intervalom) za zavijanje s Celovške ceste levo na Korenčanovo oziroma Bravničarjevo ulico. To pomeni, da bi se zelena luč za zavijanje v levo prižgala, ko bi se ugasnila zelena luč za vožnjo naravnost ali obratno. Zdaj imajo hkrati zeleno luč tisti, ki nadaljujejo vožnjo po Celovški cesti, in tisti, ki zavijajo levo.

A to bi pripeljalo do dodatnih komplikacij, saj bi v tem primeru prišlo do dodatne zgostitve prometa in dodatnih zastojev sploh v prometnih konicah. Po oceni policista Primoža Kadunca bi lahko takšna ureditev križišča pot v Ljubljano voznikom z Gorenjske ob jutranji konici podaljšala tudi za 30 minut. Ker so se odgovorni v tem primeru namesto za varnejše križišče odločili za pohitritev poti, policisti opozarjajo, da naj bodo udeleženci v prometu na takšnih nepreglednih in velikih križiščih zelo previdni in pozorni.

Prihodnji teden sledi drugi članek o najbolj nevarnih ljubljanskih cestah in križiščih, čez dva tedna pa še tretji.