Ljubljana – Slovenija se po analizah Svetovne banke po hitrosti sodnih postopkov v gospodarskih sporih uvršča na sam rep držav v svetu – na 175. mesto izmed 183. Gospodarski spor, v katerega je vključen sodni izvedenec, traja tako od vložitve zahteve na sodišče do izvršbe v povprečju približno tri leta in pol. To povzroča veliko gospodarsko škodo, saj je zaradi predolgega čakanja na rešitev spora in s tem na plačilo za opravljene storitve v zadnjih dveh letih domnevno propadlo okoli 6000 podjetij. Zato smo pravosodnega ministra Aleša Zalarja in predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Antona Panjana vprašali, kakšne ukrepe za zmanjšanje sodnih zaostankov so oziroma nameravajo sprejeti na svojem področju.

Prvič objavljeno 20. julija 2011 v časniku Delo

»Skrajšanje sodnih postopkov v gospodarskih sporih je prioriteta, saj s tem pomagamo našemu gospodarstvu pri hitrejšem okrevanju po krizi,« poudarja pravosodni minister Aleš Zalar. Razveseljivo je, da so na tem področju sodišča v zadnjem letu rešila 20 odstotkov več sporov kot predlanskim. Sodišča so namreč spoznala, da je nujno vse vire usmeriti na to področje, opaža Zalar.

Kljub temu pa bi se morali sodni postopki še skrajšati. Po Zalarjevem mnenju je optimalno trajanje postopka na prvi stopnji šest mesecev, in to je tudi cilj, ki ga bodo poskušali doseči. »Ni neresničen, a ga ne bo mogoče doseči čez noč,« opozarja Zalar.

Sodišča bodo morala načrtovati poslovne rezultate

Nekatere ukrepe za zmanjšanje sodnih zaostankov v gospodarskih sporih sodišča že izvajajo. Junija je zaživel poseben program, po katerem bodo spore o manjših vrednostih do 4000 evrov reševali hitreje, če bo mogoče, celo brez obravnave, zato da bodo lahko več virov usmerili na zahtevnejše primere, razlaga predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan.

Tudi sama sodišča so več sodnikov in strokovnih sodelavcev prerazporedila na gospodarske oddelke. »Obenem pa smo na najbolj obremenjenih sodiščih, torej v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Kranju in Novem mestu kljub zamrznitvi zaposlovanja v javnem sektorju na novo zaposlili nekaj sodnikov,« razlaga Zalar.

Odslej bodo morala sodišča, tako kot podjetja, tudi načrtovati svoje poslovne rezultate. »S sodnim svetom in predsednikom vrhovnega sodišča pravkar pregledujemo te načrte, da vidimo, kako bi še učinkoviteje razporedili vire. Tako bomo videli, kje je sodnikov in strokovnih sodelavcev preveč, in jih bomo lahko premestili tja, kjer jih primanjkuje,« je razložil minister Zalar.

Sodišča so z namenom krajšanja čakalnih dob tudi razširila svojo ponudbo, in po nas se zdaj zgledujejo druge evropske države, pravi Zalar. Naša sodišča morajo zdaj obvezno ponujati tudi alternativno reševanje sporov, kar razbremenjuje sodnike. Tako je bilo lani z mediacijo rešenih več kot 600 gospodarskih sporov.

H krajšim obravnavam na sodišču bo pripomogla tudi informatizacija postopkov. Uvedli so namreč zvočno snemanje obravnav in videokonferenčni sistem, ki omogoča veliko hitrejše zaslišanje tujcev. »Gospodarskim oddelkom bo prišel še posebej prav, saj je čedalje več sporov čezmejnih,« pojasnjuje Zalar.

Izobraževanje je na voljo

Kot smo pisali včeraj, je eden izmed glavnih vzrokov za sodne zaostanke pomanjkanje ekonomskih znanj pri sodnikih. Ti sicer imajo enkrat na leto gospodarsko šolo, a ta je namenjena tudi drugim področjem, na primer sodnoregistrskemu ali insolvenčnemu pravu, opozarja Anton Panjan. Dodatna znanja poskušajo sodniki pridobiti z enodnevnimi posveti s kolegi z višjega in vrhovnega sodišča, a tu gre predvsem za izmenjavo izkušenj, in ne za pridobivanje ekonomskih znanj.

Pravosodni minister usposobljenosti sodnikov ni hotel komentirati, saj bi bilo to z vidika načela delitve oblasti neustrezno. Povedal pa je, da si sodniki sami določajo vsebino izobraževalnih programov. »Treba je vedeti, da imamo v Sloveniji 1100 sodnikov, kar pomeni prav toliko različnih pogledov na to, kakšnemu izobraževanju moramo dati večji poudarek,« opozarja minister. Zato meni, da bi se morali sodniki na kadrovsko močnih sodiščih, ki so sicer tudi najbolj obremenjeni, bolj specializirati in nato prevzemati tiste spore, ki jih lahko na podlagi svojega znanja najučinkoviteje rešijo. To specializacijo lahko dosežejo tudi na prostem trgu: »Pravna fakulteta organizira posebna usposabljanja, prav tako nekatere druge ustanove. Usposabljanja plačajo sodišča, sodnik se jih mora le udeležiti. Tako da je možnosti za pridobitev dodatnih znanj precej več, kot se zdi,« pove minister.

Sodniki bodo delali tudi popoldne

Za pospešitev postopkov ministrstvo za pravosodje načrtuje tudi spremembo zakonodaje. Zalar pojasnjuje, da so pred kratkim naredili študijo, kako bi s spremembami pravdnega postopka pospešili sojenja, in napoveduje, da bodo do konca leta novelo sprememb predložili državnemu zboru. Novela bo med drugim uredila poravnalno ponudbo: »Če bo stranka v sporu nasprotni dala poravnalno ponudbo v določenem znesku in če bo nasprotna stran ponudbo zavrnila, bo morala ponudnici poravnave plačati vse pravne stroške, če ji bo sodišče na koncu postopka prisodilo manj, kot pa je bila poravnalna ponudba. Pa čeprav je pravdo dobila. S tem ukrepom bomo stranke spodbudili, da vložijo več napora v iskanje kompromisa,« razlaga Zalar.

Ministrstvo hoče uvesti tudi obvezen pripravljalni narok. »Kmalu po tem, ko bo neka stranka vložila tožbo in bo druga stran sodišču poslala odgovor na tožbo, bodo morali sodniki razpisati obvezen narok, na katerem se bodo dokončno odločili, katere dokaze, ki so jih stranke predložile, bo sodišče izvedlo, torej koliko izvedencev in prič bodo zaslišali. Tako stranka ne bo več mogla prihajati z novimi in novimi dokazi med postopkom in ga zavlačevati. Na podlagi odločitve o tem, katere dokaze bodo izvedli, bodo sodniki nato določili čas trajanja postopka in obvezne naroke, na katerih bosta morala biti navzoči obe stranki, če ne bosta hoteli tvegati izgube pravde,« še razlaga Zalar.

Ministrstvo je tudi spremenilo sodni red glede podaljšanja delovnega časa, tako da bodo morali sodniki v prihodnje kakšen dan v tednu delati tudi popoldne. To bo omogočilo več razprav na dan, tako da bodo prišle obravnave v sporih hitreje na vrsto.

Poleg sprememb v civilnih postopkih pa lahko na gospodarske spore vplivajo tudi spremembe kazenske zakonodaje. Nekateri spori v civilnem postopku so lahko tudi posledica kriminalne dejavnosti, opozarja Zalar, in zato so v zakonu o kazenskem postopku, ki je trenutno v proceduri, razširili opredelitev gospodarskih kaznivih dejanj, kot je lažen stečaj, in natančneje določili, kakšni so elementi poslovne goljufije, preslepitve in malomarnosti pri upravljanju podjetij. »Kazenskopravni vidik je kot zadnji ukrep za zaščito gospodarstva namreč izrednega pomena,« poudarja Zalar.

Podjetja se morajo zaščititi tudi sama

K skrajšanju sodnih postopkov pa morajo prispevati tudi podjetja sama. Ta morajo v pogodbah s poslovnimi partnerji bolj opredeliti načine reševanja sporov in predvidevati, kje se v sodelovanju s partnerjem v prihodnosti lahko zalomi. »Ena izmed raziskav Svetovne banke ugotavlja, da večina sporov nastane dve leti po sklenitvi pogodbe,« opozarja Zalar. Podjetje mora zato že pri njeni sklenitvi vzeti v ozir, da se lahko okoliščine poslovanja s partnerjem v prihodnosti spremenijo, in se zato tudi ustrezno zaščititi. »Zaščitiš pa se lahko tako, da odpreš možnosti za reševanje problemov na način, ki ne pomeni nujno pravdanja na sodišču,« poudarja Zalar.