Lokalne volitve ta mesec so bile mejnik poročanja portala podcrto.si o županih, ki so občinske posle nezakonito dali sebi, mestnim svetnikom ali družinskim članom občinskih funkcionarjev. Pokazale so namreč, v kolikšni meri volivci tolerirajo takšno poslovanje županov. Čeprav je tovrstno poslovanje nezakonito, smo na podcrto.si poročali o tridesetih občinah, kjer so župani sklenili takšne posle v občutnih vrednostih.

Volitve so pokazatelj, ali bodo volivci takšna dejanja županov sankcionirali. Žal temu v večini primerov ni bilo tako. Izvoljenih je bilo namreč kar 19 od 28ih županov, ki smo jih vključili v analizo. Dveh županov namreč nismo upoštevali – eden je že umrl, v Občini Tržič pa so še pred protikorupcijsko komisijo sami ugotovili nezakonitost sklenjene pogodbe z občinskim svetnikom in jo zato odpovedali.

Preden pa se posvetimo komentarju rezultata volitev, naj na hitro pojasnimo smisel projekta spremljanja nezakonitega poslovanja občin.

Po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) občina v nobenem primeru ne sme poslovati s podjetji v lasti občinskih funkcionarjev (torej župana in svetnikov) ter njihovimi družinskimi člani. Ta prepoved velja od leta 2010. Predhodnik ZIntPK, zakon o preprečevanju korupcije (ZPKor), je že vseboval prepovedi poslovanja, a so bile te manj stroge. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je po ZPKor namreč med drugim lahko dovolila podjetju občinskega funkcionarja poslovanje z občino.

Kljub absolutni prepovedi pa je KPK v letih 2012, 2013 in 2014 pri nezakonitem poslovanju ujela omenjenih 28 županov, ki na tak način povezanim osebam dali vsaj za nekaj tisoč evrov poslov. Podatke o teh občinah smo z zahtevo po informaciji javnega značaja letos pridobili od KPK in jih nato tudi javno objavili.

Ob naših objavah pa sta se pojavila dva pomisleka glede smiselnosti takšnih objav, oziroma kritiziranja županov za nezakonito poslovanje. Na ta pomisleka želimo odgovoriti.

Prvi pomislek je »vprašanje nevednosti«. Precej občin se je namreč sklicevalo, da za določila ZIntPK glede prepovedi poslovanja niso vedeli. In ta nevednost naj bi bila edini razlog za nezakonito poslovanje. Nenamerna napaka torej. Podobne pomisleke so delili tudi nekateri bralci portala.

Vendar pa tak izgovor zavračamo – iz dveh razlogov. Prvi razlog je zakon o preprečevanju korupcije, ki je vpeljal omejitve poslovanja. Ta zakon velja že od leta 2004. ZIntPK, sprejet 2010, je omejitve le še zaostril. Vsi politični funkcionarji bi morali biti tako seznanjeni z institutom prepovedi poslovanja, ki je bil uveden pred desetimi leti. Izgovarjanje na novost zakonodaje tako ni utemeljena.

Drugi razlog pa je odnos do korupcije in nezakonitega poslovanja. Najrazličnejši politični veljaki vseskozi poudarjajo ničelno toleranco do korupcije in nezakonitih dejanj nosilcev javnih pooblastil. In tako je tudi prav. Zato bi morala biti protikorupcijska zakonodaja med prvimi, s katerimi se mora seznaniti vsak politični funkcionar in to  še preden začne opravljati funkcijo. Kršenje te zakonodaje se namreč razlikuje od na primer napačnega parkiranja. V kolikor se politični funkcionar ne seznani oziroma ne razume protikorupcijske zakonodaje, potem naj si poišče drugo delo. Le s takim odnosom bomo namreč lahko uveljavili ničelno toleranco do korupcije.

Drug pomislek pa je kazen za omenjene nezakonitosti. Argument je tu naslednji: župani so se že »spokorili« tako, da so plačali kazen za nezakonito poslovanje in prekinili sporne posle. Zato ni nič narobe, če jih zdaj ponovno izvolimo.

Tudi ta pomislek zavračamo z dvema protiargumentoma. Prvi je sama »kazen« za takšno poslovanje. ZIntPK predpisuje kazen od 400 do 4000 evrov. Izjemno nizka, če vemo, da je v nekaterih primerih obseg nedovoljenih poslov znašal več 100.000 evrov.

Zakon predvideva še drugo kazen – ničnost  nezakonito podeljenih poslov. V praksi to pomeni, da občina podjetju vrne dobavljeno blago, podjetje pa občini denar. A te sankcije se v primeru gradenj in uslug ne da uveljaviti. Neumno bi bilo namreč porušiti že zgrajeno stavbo. V primeru naročila storitev pa je te seveda nemogoče vrniti. V večini primerov sankcija ničnosti posla tako ni bila uveljavljena. Podjetja županov, svetnikov ali družinskih članov pa so denar obdržala.

Volivci so zato edini, ki lahko ravnanje županov  učinkovito sankcionirajo. To pa lahko naredijo le, če zanj vedo. In zagotavljanje transparentnosti je bila tudi razlog za našo objavo člankov o nezakonitem poslovanju županov.

Prav tako se ne moremo strinjati z argumentom »pustimo jih, saj so z nezakonitostmi že prenehali.« S tem argumentom se srečujemo tudi pri analizi inšpekcijskih vpisnikov. V kolikor bi ga upoštevali, bi župane praktično vabili k sklepanju nezakonitih poslov, dokler jih ne ujamejo. Ko pa bodo ujeti, bodo plačali 400 evrov kazni in stvar bo pozabljena. Tega si seveda ne moremo dovoliti, zato mora biti kazen ostrejša. Torej najmanj izguba javne funkcije na naslednjih volitvah, če ne že prej.

A to se žal v večini primerov ni zgodilo. Od 28 županov, ki so nezakonito poslovali, jih ni ponovno kandidiralo le pet. Še štirje niso bili izvoljeni. Trinajst jih je bilo izvoljenih že v prvem, še šest pa v drugem krogu. Volivci so torej spregledali nezakonito delovanje kar dvema tretjinama na novo izvoljenih županov.

Kot glavni razlog za ponovno izvolitev županov dvomljivega slovesa in dejanj se najpogosteje omenja njihova (domnevna) učinkovitost. Župan je uredil glavni trg mesta, zgradil vrtec ali šolo, pokrpal luknje na glavni cesti. In to v očeh volivcev pretehta.

A takšno mišljenje je napačno, saj bo račun vedno sledil. Dolgoročna cena nezakonitih dejanj bo vedno višja od kratkoročnih (navideznih) koristi. Kot pravijo na protikorupcijski komisiji: »Pomislite na to, ko boste naslednjič plačevali višje stroške komunalnih storitev, vrtcev, parkirnin … in se poskušajte spomniti, ali je v vaši občini že bil izražen sum ali ugotovljena nepravilnost.«

Verjamemo, da vse več volivcev ne bo toleriralo nezakonitosti in korupcije pri občinskih poslih. Zato bo vsakega političnega funkcionarja, ki posluje na tak način, slej kot prej doletela kazen. Na volitvah ali na sodišču. Na podcrto.si pa vam lahko obljubimo, da bomo še naprej spremljali nezakonito poslovanje občin in o njem redno poročali.