Kar 1544 varčnih sijalk ter 14 regulatorjev in krmilnih sistemov osvetljevanja je pet podjetij s pomočjo evropskih sredstev leta 2012 vgradilo v svoje poslovne stavbe. Z investicijo so želeli zmanjšati stroške za električno energijo in obenem biti prijaznejši do okolja, v katerem delujejo.

Poleg javnih sredstev so v projekt investirali tudi svoja lastna: skupni stroški varčne razsvetljave so znašali slabih 627.000 evrov, evropski in slovenski proračun pa sta podjetjem pomagala z dobrimi 240.000 evri subvencije.

Projekt bi lahko šteli za uspeh, če ne bi dobro leto po zaključku projekta, novembra 2013, revizorji ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ugotovili ključne napake. Podjetje Svetloba, d. o. o., ki je vodilo projekt, se je na razpis za evropska sredstva prijavilo po tem, ko je že podpisalo pogodbo z dobaviteljem za nakup opreme. To pa je bistvena kršitev pravil razpisa. Zato MGRT od podjetij terja vračilo celotnih 240.000 evrov javnih sredstev.

V te nepravilnosti je vpleteno tudi kranjsko podjetje Iskratel. Pri njegovi hčerinski družbi so revizorji v okviru nekega drugega razpisa, financiranja razvojnih centrov, ugotovili sum nepravilne porabe kar 2,45 milijona evropskih sredstev.

»Sredstva niso imela spodbujevalnega učinka«

Podjetje Svetloba, d. o. o., je 1. decembra  2011 s podjetji Iskratel, d. o. o., Mlekarna Celeia, d. o. o., Stilles, d. o. o., Niko, d. o. o., in Gostol-Gopan, d. o. o., podpisalo pogodbo za rekonstrukcijo razsvetljave v prostorih podjetij. Isto pogodbo je podpisalo tudi podjetje DV8, d. o. o., ki bi po pogodbi dobavilo in vgradilo varčna svetila, je razvidno iz dokumentacije, ki smo jo pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja.

Svetloba, d. o. o., se je nato v imenu ostalih petih družb prijavila na razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor za učinkovitejšo rabo elektrike v gospodarstvu. Vlogo za razpis je oddala 8. decembra 2011. In tu se je zgodila ključna napaka. Pod pogoji javnega razpisa bi se morala Svetloba namreč na razpis prijaviti, še preden je z dobaviteljem opreme sklenila kakršno koli zavezujočo ponudbo za dobavo opreme. A takšno zavezujočo pogodbo je, kot rečeno, s podjetjem DV8, d. o. o., sklenila že 1. decembra 2011.

»Poleg zgoraj omenjene pogodbe z dobaviteljem opreme so bile pred vložitvijo vloge [na razpis] podpisane tudi pogodbe o investicijskem financiranju z zagotavljanjem prihrankov električne energije, na podlagi česar sklepamo, da bi do realizacije operacije prišlo tudi brez prejete državne pomoči,« so v poročilu še zapisali revizorji MGRT. Evropska sredstva tako v tem primeru niso imela »spodbujevalnega učinka« na investicijo, zato sofinanciranje investicije iz javnih sredstev po mnenju MGRT ni upravičeno.

Pet podjetij je prek Svetlobe od družbe DV8, d. o. o., nato septembra 2012 kupilo za 627.600 evrov opreme in storitev. Evropski in državni proračun jim je povrnil 241.100 evrov. Zdaj država ves ta znesek terja nazaj.

Lastniku Svetlobe, Hinetu Alexu Vrtačniku, smo po vnaprejšnjem telefonskem dogovoru naša vprašanja glede zahtevanega vračila evropskih sredstev poslali po elektronski pošti. Zanimal nas je njegov komentar odvzema sredstev, in ali so sredstva že vrnili. Po podatkih ministrstva za finance je rok za vrnitev potekel marca 2014. Odgovorov od Vrtačnika nismo dobili. Z MGRT pa so nam sporočili, da je zadeva trenutno v sodnem postopku.

So pa pojasnila Svetlobe ter ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je dodelilo sredstva in nadziralo pravilnost njihove porabe, razvidna iz poročila MGRT. Pri Svetlobi so zatrjevali, da brez javnega sofinanciranja do vgradnje varčnih svetil ne bi prišlo. MGRT-ju so tudi posredovali pogodbo iz maja 2012 za nakup potrebnega blaga od podjetja DV8. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa je pritrdilo argumentom Svetlobe in MGRT-ju posredovalo še eno pogodbo za nakup blaga od podjetja DV8 z datumom 4. april 2012. Ti pogodbi sta bili sklenjeni po prijavi na razpis decembra 2011, zato nepravilnosti po mnenju Svetlobe in ministrstva za infrastrukturo ni bilo.

A pri MGRT so ostali neomajni. Svetloba in DV8 sta sklenila tri zavezujoče pogodbe z DV8, prva izmed njih pa je bila sklenjena pred prijavo na razpis. Zato mora Svetloba sredstva vrniti.

Iskratel že drugič vpleten v sporne posle s sredstvi EU

Posli s varčnimi svetili pa niso edini, v katerih se je znašla ena izmed sodelujočih družb v projektu, podjetje Iskratel. Zaradi kršitev razpisa za financiranje razvojnih centrov slovenskega gospodarstva mora njegova hčerinska družba Razvojni center informacijsko-komunikacijskih tehnologij (RC IKT) državi vrniti 2,45 milijona evrov, smo poročali maja letos.

Leta 2011 je MGRT Razvojnemu centru IKT, ki je v 80-odstotni lasti Iskratela, dodelil kar 10 milijonov sredstev evropskega in slovenskega proračunskega denarja. Ta denar bi moral RC IKT glede na pogoje razpisa porabiti za »izgradnjo stimulativnega okolja za razvoj novih tehnologij, izdelkov in storitev ter za nastajanje novih visokotehnoloških podjetij in novih visokotehnoloških delovnih mest«.

A RC IKT je po ugotovitvah urada za nadzor proračuna (UNP) 2,2 milijona evrov javnih sredstev z neupravičenim nakupom poslovnih prostorov od svojega lastnika Iskratela prelil na račun slednjega. RC IKT bi moral javni denar porabiti izključno za razvoj novih izdelkov in novih visokotehnoloških podjetij. Za kaj takega pa po ugotovitvah revizorjev nakup nepremičnine od svojega 80-odstotnega lastnika, Iskratela, ni bil potreben. Zato mora RC IKT vrniti vseh 2,2 milijona javnih sredstev, porabljenih za nakup nepremičnine.

UNP je ugotovil še neupravičeno obnovo nepremičnine, zaradi česar mora IKT vrniti dodatnih 250.000 evrov. Direktor RC IKT Roman Kužnar maja letos postopkov vračila sredstev ni hotel komentirati, saj, kot je pojasnil, postopki glede vračila sredstev še niso zaključeni.

Dokumenti, omenjeni v članku

svetloba koncno porocilo

Članek je del serije o nepravilnostih pri porabi evropskih sredstev. Vsi odkriti primeri so vidni na spodnjem zemljevidu

Za podrobnosti o posameznem primeru kliknite na oznako na zemljevidu

Zahteva za popravek Alexa Hineta Vrtačnika po pooblaščencu odvetniku Tomažu Toldiju

Ne držijo navedbe novinarja Anžeta Voha Boštica, da so bila lastniku Svetlobe, Hinetu Alexu Vrtačniku v skladu z vnaprejšnjim telefonskim dogovorom po elektronski pošti s strani portala www.podcrto.si posredovana kakršnakoli vprašanja glede zahtevanega vračila evropskih sredstev. Hine Alex Vrtačnik ni prejel nikakršnega klica, še manj pa elektronske pošte, v kateri bi bila nanj naslovljena vprašanja povezana s pridobljenimi evropskimi sredstvi podjetja Svetloba.

Podjetje Svetloba d.o.o. je argumentirano zavrnilo ključno ugotovitev MGRT, da naj bi že dne 01.12.2011, torej pred vložitvijo vloge na razpis za sofinanciranje operacij, prišlo do nikakršnega zavezujočega naročila opreme, ter da je pogodba št. PO-01122011 z izvajalcem/dobaviteljem DV8 d.o.o. nastala izključno z namenom priprave potrebne dokumentacije za oddajo popolne vloge v postopku zadevnega razpisa. Družba DV8 d.o.o. je kot predvideni izvajalec za potrebe zadevnega razpisa dne 01.12.2011 izdala predračun št. PR01122011, ki ga je Svetloba d.o.o. skupaj z osnutkom pogodbe predložila kot sestavni del razpisne dokumentacije. Edino zavezujoče naročilo je bilo podano na podlagi veljavno sklenjene in podpisane ter ožigosane pogodbe št. PO-01122011 z dne 17.05.2012, čemur je sledil račun št. 120021 z dne 28.09.2012.

Ob podaji zavezujoče ponudbe/predračuna je podjetje Svetloba d.o.o. od predvidenega izvajalca zahtevalo zgolj parafiranje osnutka pogodbe, seveda ne z namenom podaje zavezujočega naročila, pač pa izključno zaradi zagotovitve resnosti ponudbe, to pogodbo pa je podjetje Svetloba d.o.o. obdržalo v svojem delovnem arhivu. Nikakršno zavezujoče naročilo tedaj ni bilo podano, niti ni bilo nikoli govora, da bi bilo naročilo podano neodvisno od zaprošenih sredstev kohezijske politike. Edino zavezujoče naročilo je bilo podano na podlagi veljavno sklenjene in podpisane ter ožigosane pogodbe št. PO-01122011 z dne 17.05.2012.

Odgovor avtorja na navedbe v popravku

Alex Hine Vrtačnik je imel pred objavo članka vso možnost podati svoj komentar na zadevo. Navedbe Vrtačnika, da »ni prejel nikakršnega klica, še manj pa elektronske pošte, v kateri bi bila nanj naslovljena vprašanja povezana s pridobljenimi evropskimi sredstvi podjetja Svetloba,« pa preprosto ne držijo.

Dne 4. 9. sem poklical g. Vrtačnika na njegovo javno objavljeno telefonsko številko:

To dokazuje izpisek mojega mobilnega operaterja. Kot je razvidno iz izpiska, se je Alex Vrtačnik javil, klic je trajal dobro minuto.

Z Vrtačnikom sva se dogovorila, da mu na naslov alex@svetloba.eu vprašanja pošljem pisno. To sem tudi storil – kopija elektronskega sporočila je dostopna na tem mestu.

Na vprašanja nisem dobil odgovorov.