Branje tega prispevka vam bo vzelo približno šest minut

Delovanja posameznikov, podjetij, družbe si brez sodobnih komunikacijskih poti ni več moč predstavljati. Zato imajo veliki upravljavci telekomunikacijskih omrežij in ponudniki storitev ogromno moč. Sto tisočem posameznikov in podjetij določajo pogoje komuniciranja – od kakovosti do cene komunikacije. Prav zato njihovo dejavnost strogo regulira zakonodaja.

A te se vsi ponudniki ne držijo. Analiza pravnomočno izdanih odločb Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) med majem 2011 in 2014, ki smo jo dobili z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja, pokaže da sta najvišje kazni zaradi nespoštovanja zakonov dobila Tušmobil in Telekom Slovenije. Pogosti kršitelji zakonodaje pa so tudi radii.

Tušmobil samovoljno omejil uporabo telefona uporabniku

Tušmobil je v tem obdobju rekorder po višini kazni za en prekršek. Zaradi neupravičenega odklopa mobilnih storitev enemu izmed svojih uporabnikov mu je namreč AKOS maja 2012 naložil kar 50.000 evrov kazni.

Kot izhaja iz odločbe o prekršku, ki smo jo pridobili od agencije, je Tušmobilov uporabnik v mesecu dni porabil za več kot 1500 minut klicev v druga omrežja. Ker so se pri Tušmobilu ustrašili, da uporabnik ne bo poravnal računa, so mu telefon brez opozorila odklopili iz omrežja. A pogodba med Tušmobilom in uporabnikom ni določala, da lahko operater ob preseganju določenega števila minut uporabniku ukine storitve. Zato je AKOS družbo Tušmobil moral kaznovati, je pojasnila Katja Kmet, vodja sektorja za nadzor pri agenciji.

Kako si je lahko Tušmobil privoščil takšen spodrsljaj? »Vemo, da se Tušmobilu to dogaja, ker nima dovolj ljudi, ki bi skrbeli za odnose s strankami. To ni dobro za končne uporabnike, in upamo, da ga bodo take zadeve toliko streznile, da bo ojačal to področje. Ima le enega zaposlenega za ukvarjanje z vsemi pritožbami strank. Ta zaposleni je preobremenjen in zato mu uhajajo stvari. Tušmobil bo preprosto moral ugotoviti, da bo moral malo več denarja vložiti tudi v odnose s strankami,« je v začetku decembra lani povedala Katja Kmet in napovedala, da bo Tušmobil v kratkem zaradi enake zadeve dobil še eno 50.000 evrov težko kazen.

Dve visoki kazni je dobil tudi Telekom Slovenije. Že leta 2008 mu je AKOS naložil 20.864 evrov kazni, ker agenciji ni želel posredovati izpiskov klicev enega izmed uporabnikov svojega omrežja. AKOS je namreč razsojal o pritožbi, ki jo je uporabnik sprožil zoper storitve Telekoma, za ugotovitev relevantnih dejstev pa je potreboval omenjene izpiske. »Telekom je imel kar velike probleme s posredovanjem teh podatkov. Uporabniku bi jih dal, nam pa ne. Trdili so, da jim posredovanja podatkov ne dovoli informacijski pooblaščenec,« pojasni Katja Kmet. A izgovor Telekoma ni vzdržal, ker je globa postala pravnomočna.

Še 29.000 evrov pa je moral Telekom  v drugem postopku plačati zaradi omejevanja konkurence. Ker operira z največjim internetnim omrežjem v Sloveniji, mora dati konkurenčnim ponudnikom internetnih storitev svoje omrežje na voljo pod enakimi pogoji, kot jih ima sam. Telekom je ostalim ponudnikom zaračunaval storitve, ki jih lastnim strankam ne zaračunava. Ostalim ponudnikom je namreč postavil pogoj, da morajo, če želijo njihovim strankam vzpostaviti »trojčka« (internet, telefon in televizija), od Telekoma zakupiti ne le kabelsko linijo, temveč tudi tako imenovan PSTN telefonski priključek (to je »navaden«, star telefonski priključek za stacionarno telefonijo). Telekomove stranke pa tega priključka za trojček niso potrebovale. Stroški vzpostavitve trojčka so bili zaradi tega Telekomovega oviranja konkurence za stranke konkurenčnih ponudnikov storitev dražje kot za Telekom.

Prisiljeno poslušanje italijanskega radia

Po številu odločb o prekrških so najbolj pogosti kršitelji radii. V preteklosti so komercialni radii »navijali« svoje frekvence: z ojačanjem signala frekvence svojega radia so zmanjšali domet konkurence. »Ampak zadnja leta tega ni več veliko. Tu vso pozornost posvečamo preventivi. Tudi radijske postaje vedo, da jih spremljamo in sledimo jakosti njihovega signala po celi Sloveniji. Zato teh kršitev ne izvajajo več,« pojasnjuje Matija Brodnik, vodja nadzornikov radiofrekvenčnega spektra pri AKOS.

Večino kazni zdaj radii dobijo zaradi neke vrste birokratske nepazljivosti – napačnega prikaza imena radijskega kanala na sprejemniku. Ker se je ob dejanskem poslušanju Radia Koper poslušalcem na radijskih sprejemnikih izpisal kanal Radio Slovenija prvi program, je morala RTV Slovenija aprila 2012 plačati 4000 evrov kazni. Enaka kazen je doletela tudi družbo Nova Nova, ki je namesto Radio Nova uporabila identifikacijo programa Radio Center.

Povsem drugačna pa je zgodba z italijanskimi radijskimi postajami. Z njihovo agresivnostjo se seznani vsak, ki posluša radio na poti po primorski avtocesti proti morju, ko se ob poslušanju slovenskega radijskega kanala iz zvočnikov nenadoma zasliši italijanščina. Obmejne italijanske radijske postaje imajo namreč tako močno ojačane svoje frekvence, da te vdirajo globoko na slovensko ozemlje in s tem izrinjajo slovenske radie.

»To problematiko dobro poznamo. Radijske frekvence se razdeljujejo na podlagi mednarodnih dogovorov, države pa se na obmejnem območju nato kulturno zmenijo, komu bo pripadla katera frekvenca. To se da zmeniti z vsemi državami, razen z Italijo. Tu je zadeva že pred mnogo leti ušla iz rok. Italijani namreč nimajo urejene nacionalne zakonodaje na tem področju ter podeljevanje in nadzor nad frekvencami prepuščajo lokalnim nivojem. Torej, lokalne skupnosti kar same mešetarijo s frekvencami. Italijani vseskozi le obljubljajo, da bodo zadeve uredili, a to se nato nikoli ne zgodi. Slovenija in tudi ostale okoliške države na Italijo izvajajo pritisk tudi na evropskem nivoju in prek mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU). Tu so Italijani malo bolj resno pristopili zraven, udeležujejo se sestankov, a se nato vedno izmažejo. V smislu, bomo uredili, delamo skupino, ki bo zadeve rešila, pridite k nam v Rim na pogovore. Potem pa imamo prvi sestanek, na katerem vse obljubijo, potem pa se nič ne zgodi. Smo dali že več takih ciklusov skozi,« pojasnjuje Matija Brodnik.

Na Italijo bi lahko, tudi s kaznimi, pritisnila Evropska unija. A ta deluje bolj kot nek mediator, v smislu, dajete se pogovoriti, zmenite se, pove Brodnik. Zato rešitve v doglednem času ni pričakovati.

Borba proti SPAM sporočilom

Borba proti italijanskim praksam pri podeljevanju in nadzoru nad radijskimi frekvencami je torej boj z mlini na veter. Več upanja na uspeh pa ima AKOS v boju proti neželeni elektronski pošti (SPAM).

»Ugotavljamo, da sta SPAM in tako imenovani »bulk mail« (množično hkratno pošiljanje velikega števila elektronskih sporočil) velik problem, saj lahko zasičita omrežje,« pojasnjuje Katja Kmet. Do decembra so zato bistveno povečali izdajo opozoril slovenskim podjetjem, ki posameznikom brez njihovega privoljenja pošiljajo večinoma oglasno elektronsko pošto. Po novem letu pa bodo vsem, ki so že bili opozorjeni, ob ponovnih kršitvah izdali kazni, ki se za večja podjetja gibljejo med 1000 in 20.000 evri.

AKOS lahko sicer za pošiljanje SPAM pošte kaznuje le slovenska podjetja, a po besedah Katje Kmet ta podjetja pošljejo večino neželene elektronske pošte slovenskim uporabnikom spleta. »Dobimo okoli 400 prijav letno. In trend ni v upadanju. Podjetje pa lahko kaznujemo za vsako poslano elektronsko sporočilo.«

Kršitelji so po opažanju Katje Kmet vedno eni in isti. »Opozorili smo deset do petnajst podjetij. V naslednjega pol leta bomo preverili, ali imajo dokazila o soglasju prejemnikov njihove pošte. Če ga ne bodo imeli, bomo izrekli globo. Računamo, da se bo razvedelo, da smo jih kaznovali, in bo zato SPAM pošte manj.«

Ni denarja za varnost

Poleg SPAM pošte se bo AKOS intenzivno ukvarjal tudi z nadzorom nad varnostjo elektronskih omrežij. »To pomeni tudi take banalnosti, kot je nadzor, kdo ima dostop do občutljivih podatkov, in kdo so ljudje, ki skrbijo, da omrežje funkcionira. Ker včasih imajo podjetja zaposleno le eno osebo ki skrbi za tovrstno varnost. Ta pa seveda ne more biti v pripravljenosti 24 ur na dan, sedem dni v tednu.«

Za varnost telekomunikacijska podjetja pogosto nimajo denarja. Je to zato, ker varnosti uporabnik ne vidi, izdatki za varnosti torej niso kot izdatki za marketing? Toda ko gre pri varnosti kaj narobe, so posledice hude. »Bravo, zadeli ste žebljico na glavico,« odgovarja Katja Kmet. »Zaposleni pri operaterjih imajo blazen problem pri upravi podjetja upravičiti strošek za varnost. Če pa bi se razvedelo, da z varnostjo nekaj ni v redu, bi to povzročilo veliko izgubo naročnikov, več kot pri vseh ostalih kršitvah in nepravilnostih.«

Prve poteze na področju varnosti je AKOS sicer že povlekel. Skupaj z uradom za zaščito in reševanje (URSZS) je začel reševati problem zagotavljanja dostopnosti povezave za klic v sili. »Ko je Slovenijo lani prizadel žled, sem si rekla, hvala bogu, da ni nihče umrl. Lahko pa bi, ker številka 112 ni delala. To pa je zelo pomembna stvar,« pove Katja Kmet.

Ob lanski naravni nesreči so namreč vsi trije operaterji mobilnih omrežij poškodbe na svojih omrežjih najprej začeli popravljati na območjih, kjer se nahaja največ uporabnikov mobilnih storitev. Na redkeje poseljenih območjih pa ni delovalo niti eno omrežje, zato tam ni bilo mogoče poklicati številke 112.

Pod okriljem URSZR se je AKOS povezal z vsem mobilnimi operaterji in naredili načrte za ravnanje v primeru naravnih nesreč večjega obsega, s katerimi bodo koordinirali delovanje operaterjev. »Žled je bil streznitev za vse operaterje. A ko se po takšni katastrofi poberejo, vsi malo pozabijo, kako hudo je bilo. Upam pa, da zdaj niso,« je povedala Katja Kmet.

Če operaterji v primeru naravne nesreče ne bodo delovali koordinirano, bo AKOS udaril s kaznimi. A kaznovanje operaterjev za njihove napake ni vedno mogoče. Zakon o elektronskih komunikacijah je namreč izredno slabo napisan. »V zakonu so navedene kršitve, ni pa predpisane globe. Ali pa je v kazenskih določbah napačen sklic na kršitev. To pa pomeni, da izrečena globa na sodišču avtomatsko pade,« opozarja Katja Kmet. Po njenih besedah pristojno ministrstvo za izobraževanje na okoli deset do dvajset takih napak v zakonu opozarjajo že leto dni. A brez uspeha. »Ni mi jasno, kako je možno, da ne morejo popraviti tako očitnih napak v zakonu. In tega še vsaj eno leto ne bodo popravili.«

Ali so s problemom seznanjeni, smo vprašali tudi ministrstvo za izobraževanje. »Ker je zakon obsežen, je kljub trudu ter dodatnim pregledom tudi s strani Službe Vlade RS za zakonodajo in s strani Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije (pripombe smo upoštevali) [ob spremembi zakona leta 2013], lahko prišlo do nedoslednosti v sprejeti verziji zakona,« so nam sporočili. A napake bodo popravili šele do 1. januarja 2016, ko bodo zakon harmonizirali z novimi evropskimi direktivami.