Kako se je jahta Igorja Furlana izmaknila roki davčne uprave

Igorju Furlanu, očetu ljubljanskega poslovneža Roka Furlana, davčna uprava za poplačilo 800.000 evrov dolga že od leta 2013 želi zarubiti jahto. Do danes neuspešno.

Generalna finančna uprava. Foto: FURS

Septembra 2010 je davčna uprava Igorju Furlanu, očetu bolj znanega poslovneža Roka Furlana, ki se ga je zaradi lastništva betonarn prijel vzdevek »ljubljanski kralj betona«, izročila sklep o pričetku davčnega inšpekcijskega nadzora.

Inšpektorji so želeli preveriti izvor premoženja Igorja Furlana. Kot nam je septembra letos povedal Igor Furlan, je davčno upravo zmotil nakup barke. Od Furlana so želeli dobiti pojasnila, od kod mu denar za nakup čolna.

Maja 2011 so Igorju Furlanu izdali odločbo, s katero so mu naložili plačilo 800.274 evrov dodatnega davka na premoženje nepojasnjenega izvora. Kot je za podcrto.si sicer zatrdil Igor Furlan, davčna uprava pri tem menda ni upoštevala njegovih pojasnil, od kod mu denar.

Ta davčni dolg do danes ni bil izterjan. Davčna uprava bi si lahko del dolga poplačala z zasegom in prodajo barke, ki je bila ob nakupu leta 2007 vredna več kot 800.000 evrov. Vendar je Igor Furlan barko še pred izdajo davčne odločbe prodal drugemu podjetju.

Po ugotovitvah davčnih inšpektorjev je bila prodaja barke fiktivna. Toda, tudi zaradi počasnega ukrepanja davčne uprave jim barke do danes ni uspelo zaseči. Igorju Furlanu, ki je oktobra 2014 šel v osebni stečaj, je sodišče med tem odobrilo odpust obveznosti. Furlanu so bile obveznosti – tudi 800.000 evrov davka, ki ga je dolgoval – odpuščene oktobra letos.

Skrivnostna barka

Kot gre sklepati iz dokumentacije, ki smo jo z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja pridobili od koprskega tožilstva, je že Furlanov nakup barke povezan s sumom kaznivega dejanja utaje davka. Tega dejanja je bil osumljen njegov sin Rok Furlan.

Kot smo že poročali, je koprsko tožilstvo julija letos na okrožno sodišče v Kopru vložilo obtožnico proti Roku Furlanu in še sedmim osebam (med katerimi ni Igorja Furlana) zaradi suma utaje davka na dodano vrednost (DDV) pri uvozu motornih plovil. Obtoženci naj bi z uvozom šestih bark utajili 634.000 evrov davka. Davek so domnevno utajili tako, da so carini prikazali, kot da barke uvažajo za komercialni namen, torej dajanje v najem. V tem primeru so bile barke namreč oproščene plačila DDV. Vendar pa naj bi nato barke preprodali svojim sorodnikom. Slednji so barke uporabljali za lastne potrebe. Zato bi moral biti po prepričanju tožilstva ob uvozu bark plačan tudi DDV.

Po policijski ovadbi in sklepu o uvedbi sodne preiskave sodeč je bil Igor Furlan končni kupec najdražje izmed šestih bark, pri katerih naj bi bil utajen davek – plovila znamke Princess V58, ki je v Sloveniji nosila ime Devotion II. Kot gre sklepati iz dokumentov tožilstva, se je njegov sin Rok Furlan s češkim podjetjem Slot game a.s. v decembru 2006 domnevno dogovoril, da bo plovilo namesto njega osebno formalno kupilo podjetje Electric Technology Company iz Švice. ETC je marca 2007 nato vozilo prodal podjetju Sap Komerc za 870.000 evrov. Sap Komerc je carini ob tem posredoval izjavo, da bo vozilo uporabljal za komercialno dejavnost, torej dajanje v najem. Zato je bilo podjetje oproščeno plačila DDV. Vendar pa je podjetje Sap Komerc le nekaj dni po nakupu plovilo prodalo Igorju Furlanu, očetu Roka Furlana. Ker je plovilo preprodalo fizični osebi, bi moralo podjetje Sap Komerc ob tem plačati 174.000 evrov davka na dodano vrednost  – a tega ni storilo.

Davčni pregled

Kot je razvidno iz sklepa okrožnega sodišča v Ljubljani, ki smo ga prav tako pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, so 3. septembra 2010 Igorju Furlanu vročili sklep o uvedbi davčnega nadzora nad njegovimi financami.

Kot nam je v pogovoru pojasnil Igor Furlan, je davčna uprava pregledala njegove osebne finance med letoma 2005 in 2009. V tem času je kupil barko. Davčna uprava je po Furlanovih besedah ugotovila, da v tem času ni zaslužil toliko denarja, da bi si lahko barko tudi privoščil. Zato mu je 17. maja 2011  izdala odločbo, s katero mu je obdavčila premoženje neznanega izvora in mu naložila plačilo dobrih 800.000 evrov davka.

Furlan je za podcrto.si povedal, da ugotovitev, da si v tistem obdobju glede na njegove takratne prihodke barke ne bi mogel privoščiti, drži. Takrat je bil namreč že nekaj let v pokoju. Po njegovih besedah pa davčni inšpektorji niso upoštevali dejstva, da je barko kupil iz prihrankov. Te je, kot je pojasnil, med drugim nabral iz dediščine po umrlem očetu, ki je imel bančni račun v Švici. Prav tako je del svoje plače po lastnih besedah dobival iz švicarske podružnice Smelta, saj naj bi nekateri projekti, ki jih je vodil, potekali prek te podružnice. Po njegovih besedah davčne uprave te informacije niso zanimale. Na davčno odločbo se je večkrat pritožil, trenutno pa o pritožbi odloča upravno sodišče, nam je še pojasnil.

Prodaja barke

Del od omenjenih 800.000 evrov davka, ki se je marca 2017 zaradi zamudnih obresti povečal na skoraj milijon evrov, bi si davčna uprava lahko povrnila tudi z zasegom in prodajo barke Devotion II v lasti Igorja Furlana.

Vendar je Igor Furlan barko po sodnih dokumentih sodeč 22. decembra 2010, torej še med inšpekcijskim nadzorom, uradno za 420.000 evrov prodal podjetju Lendmark v lasti Blaža Drašlerja. Drašler je sicer poslovno povezan z Igorjevim sinom Rokom Furlanom.

Po mnenju davčne uprave je Igor Furlan barko še pred koncem nadzora prodal, da bi se izognil plačilu za tem odmerjenega davka. Igor Furlan je za Pod črto povedal, da je s prodajo barke takrat poplačal nekatere svoje upnike.

Kot rečeno, je davčna uprava odločbo Igorju Furlanu z odmero dodatnih 800.000 evrov davka nato izdala 17. maja 2011. Odločba je postala izvršljiva 30. junija tistega leta.

Furlan takrat davka ni poravnal. Nato pa je davčna uprava potrebovala kar dve leti in pol, da je z vloženo tožbo na sodišču pričela postopek izpodbijanja prodaje barke podjetju Lendmark. Kot je razvidno iz sklepa o prepovedi odtujitve in obremenitve barke Devotion II, je davčna uprava predlog za izdajo tega sklepa in nato tožbo za dosego ničnosti prodaje vložila šele 20. decembra 2013.

Davčna uprava je v vmesnem času ugotovila, da je bila prodaja barke Lendmarku najverjetneje fiktivna. Kot je zapisano v sklepu sodišča, naj bi Lendmark Igorju Furlanu nakazal le 75.000 evrov od 420.000 evrov kupnine za barko. Še več, tudi omenjenih 75.000 evrov naj bi Lendmarku zagotovilo eno izmed podjetij, katerega edini lastnik je bil Igor Furlan. Na podlagi teh ugotovitev davčne uprave je sodišče 24. decembra 2013 tudi izdalo sklep, ki je Lendmarku prepovedal prodajo ali obremenitev ladje. Če bo davčna uprava v tožbi uspela dokazati, da je bila prodaja barke fiktivna, bo to lahko zasegla in z njo poplačala del davčnega dolga Igorja Furlana. Tožba na sodišču do danes ni končana.

Barka Princess V58-Devotion II Foto: getmyboat.com

Počasni inšpektorji

Vprašanje, ki se postavlja ob postopanju davčne uprave v tem primeru, je, zakaj so potrebovali kar dve leti in pol, da so na sodišču sprožili spor v zvezi s prodajo barke Lendmarku. Namreč, v dveh letih in pol se je vrednost barke najverjetneje precej zmanjšala. Zato bo finančna uprava ob morebitni uspešni tožbi za barko iztržila manj, kot bi lahko.

Še večjo nevšečnost lahko davčni upravi povzroči zaplet s podjetjem The E-Emporium Limited. To podjetje je namreč po javno dostopnih podatkih decembra 2011 nad barko Devotion II vpisalo zastavno pravico. Z barko je tako The E-Emporium Limited zavaroval domnevni dolg podjetja Lendmark.

Spomnimo, odločba o odmeri davka Igorju Furlanu je postala izvršljiva 30. junija 2011. Zato bi lahko davčna uprava sodišču prepoved obremenitve barke predlagala že takrat. Obremenitev barke s terjatvijo podjetja The E-Emporium Limited do Lendmarka pa še slabša položaj davčne uprave v sporu. Sodišče bi lahko odločilo, da je do barke kot upnik do podjetja Lendmark upravičen The E-Emporium Limited, in ne davčna uprava.

Pripravljeni na nove zgodbe? Zbiramo sredstva za delovanje v prihodnjem letu, v katerem bomo nadaljevali s preiskovanjem uspešnosti dela organov pregona in finančne uprave. Podprite naše delo v 2018 z donacijo.

Povezave med podjetji

Lastniki oziroma zastopniki podjetij Lendmark in The E-Emporium Limited so sicer poslovno povezani s sinom Igorja Furlana, Rokom Furlanom. Direktor in lastnik podjetja Lendmark, Blaž Drašler, je direktor podjetja Nauportus. Lastnik Nauportusa pa je prav Rok Furlan.

Med direktorji podjetja The E-Emporium Limited pa najdemo Barbaro Podlogar in Aleša Alojzija Rusa. Trenutna direktorica E-Emporiuma Barbara Podlogar je bila v preteklosti prokuristka zloglasnega podjetja Orion, Aleš Alojzij Rus pa je bil vodja sektorja za finance v Orionu. Orion je ob prelomu tisočletja postal medijsko znan, ker naj bi služil z oderuškimi posojili. Kot smo maja letos razkrili na podcrto.si, je policija proti Roku Furlanu in Alešu Alojziju Rusu leta 1999 podala kazensko ovadbo, ker naj bi tudi s pomočjo podjetja Orion utajila za skoraj milijon evrov (preračunano na današnjo vrednost) davkov pri uvozu luksuznih avtomobilov v Slovenijo. Postopek proti Furlanu in Rusu je leta 2005 zastaral.

Za komentar primera smo poleg Igorja Furlana prosili še Roka Furlana in Blaža Drašlerja, lastnika Lendmarka. Rok Furlan se na naše zaprosilo ni odzval. Blaž Drašler pa je v odgovoru zapisal, da je v tožbi glede lastništva barke sodišče zaradi formalnih napak enkrat že zavrnilo tožbeni zahtevek finančne uprave. Sodba je bila po pojasnilu Drašlerja nato razveljavljena, v ponovnem postopku pa naj bi prvostopenjsko sodišče znova zavrnilo zahtevek finančne uprave. Ta sodba še ni pravnomočna.

Drašler je tudi zapisal, da je bila plačana celotna kupnina za barko. Potrdil je, da je Lendmark posloval s podjetjem v lasti Igorja Furlana, in ob tem zapisal, da lahko podjetje Lendmark denar iz tega poslovanja porabi po svoji lastni presoji. »Četudi bi bilo moč govoriti o tem, da so točno ta sredstva bila porabljena za nakup čolna, to ne pomeni, da kupnina ni bila plačana,« je še zapisal Drašler.

Drašlerja smo prosili za kopije sodb sodišča, vendar se na to našo prošnjo ni odzval.

Vprašanja, med drugim tudi to, zakaj so potrebovali kar dve leti in pol za vložitev tožbe za zaseg barke, smo poslali tudi na finančno upravo. Odgovorili so nam, da posameznih primerov ne morejo komentirati.

Ostalo premoženje Igorja Furlana

Kot rečeno, je šel Igor Furlan oktobra 2014 v osebni stečaj. Še marca letos je bil davčni upravi dolžan dobrih 795.000 evrov davka in dobrih 196.000 evrov obresti na davčni dolg – skupno torej slabih 993.000 evrov.

Furlanov osebni stečaj se je končal konec oktobra letos, ko mu je sodišče odpustilo vse obveznosti. Furlan tako uradno državi ni dolžan ničesar več.

Vendar pa bi sodišče odpust obveznosti lahko preklicalo, če bi zdajšnja finančna uprava uspela dokazati, da je Furlan barko prepisal na podjetje Lendmark z razlogom, da bi se izognil njenemu rubežu in poplačilu davka. Po pojasnilih stečajnega upravitelja Aljoše Markoviča, ki smo ga povprašali za mnenje v primerih, kot je Furlanov, lahko ob naknadno najdenemu premoženju dolžnika sodišče prekliče odpust obveznosti. Ta tudi ne ustavi tožb o premoženju, ki so že v teku.

Kot smo sicer že pisali, je bil Igor Furlan pred osebnim stečajem tudi lastnik več nepremičnin – med drugim stanovanja v Ljubljani, v portoroški Luciji in hiše na Brezovici pri Ljubljani. Z zasegom in prodajo teh nepremičnin bi si finančna uprava lahko poplačala večino ali ves davčni dolg Furlana. Vendar je lastnik nepremičnin že pred tem postalo britansko podjetje Carlton Invest. Končno lastništvo slednjega pa ni znano.

Davčna uprava na sodišču izpodbija tudi prenos lastnine nepremičnin na Carlton Invest. Z zahtevo po začasni odredbi za prepoved odtujitve in obremenitve stanovanj pa v tem primeru ni uspela. Furlan je namreč sodišču predložil bančno potrdilo, da mu je Carlton Invest za nepremičnine plačal. Davčna uprava je sodišče sicer opozorila, da na bančnem potrdilu ni številke transakcijskega računa, na katerega naj bi Furlan prejel kupnino od prodaje nepremičnin. Zato ne morejo preveriti, ali je Carlton Invest Furlanu nepremičnine tudi dejansko plačal. Sodišče pa je razsodilo, da je potrdilo brez številke računa zadosten dokaz o verjetnosti plačila za nepremičnino in zato ni odobrilo odredbe o zavarovanju nepremičnin.

Igor Furlan je sicer za podcrto.si v zvezi s podjetjem Carlton Invest povedal, da ni njegov lastnik. Ni pa želel izdati, s kom iz podjetja se je dogovoril za prodajo premoženja.

Preberite še: Zakaj pišemo o poslih Roka Furlana

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Igor Furlan #Rok Furlan

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: Kriminal

S pomočjo podatkov policije in reportaž s terena analiziramo kriminal v Sloveniji.

37 prispevkov

Zoran Janković – simbol napak sistema

Postopki proti Zoranu Jankoviću se ne tičejo le njega. Razkrivajo sistemske napake našega pravosodja in politike.

Tema: Kriminal
Mnenje,

Primer Farmacevtka: Janković tožilce ovadil, nato sam izdal osebne podatke

Informacijski pooblaščenec: ljubljanska občina je s posredovanjem imena domnevne žrtve kaznivega dejanja mediju Pod črto kršila zakon o varstvu osebnih …

Tema: Kriminal
Članek,

1 komentar

Matjaž Kralj 25. 11. 2017, 11.50

Zanimivo bi bi pridobiti informacije, koliko sodnih primerov je od osamosvojitve Slovenije do danes zastaralo in izhajati iz te statistike, kako učikovito je (bilo) pravosodje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno