Kako RTV Slovenija z izigravanjem zakonov že leta izkorišča honorarne sodelavce

Siljenje rednih sodelavcev k opravljanju dela prek avtorskih pogodb oziroma s.p.-jev je RTV Slovenija stalo že več kot 500.000 evrov predvsem davkoplačevalskega denarja. Nezakonitosti (in tožbe) pa se še kar nadaljujejo.

Branje tega prispevka vam bo vzelo približno devet minut

01Pod_crto_RTV_foto_Mankica_kranjec
Foto: Mankica Kranjec

Matija je sodelavec RTV Slovenija že več let. Za radio oziroma televizijo, ki je v javni lasti, opravlja enako delo kot ostali novinarji. Z eno razliko. Njegovi sodelavci so redno zaposleni in jim ni treba skrbeti, ali bodo plačo dobili tudi v primeru bolniške odsotnosti in dopusta. Matija pa je bil do nedavnega pogodbeni sodelavec, kar mu ni zagotavljalo nikakršne socialne varnosti.

»Najprej delaš prek avtorskih pogodb, študentskega dela, nato odpreš s.p. Zato imaš občutek, da nikamor ne napreduješ,« pove Matija, katerega resnično ime je znano uredništvu in ga zaradi bojazni povračilnih ukrepov ne objavljamo.

Čeprav bi ga po zakonu RTV Slovenija zaradi obsega in načina delala morala že zdavnaj redno zaposliti, so se direktorji temu upirali. Redno zaposlen sodelavec je namreč za medij precej višji strošek od honorarnega.

Zato se je Matija odločil za tožbo. In si z njo uspešno izboril redno zaposlitev za nedoločen čas.

Matija ni osamljen primer. Zaradi vztrajnega in sistematičnega kršenja delovne zakonodaje je po podatkih, ki smo jih od RTV Slovenija pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, javni zavod od leta 2008 do danes tožilo že 77 honorarnih sodelavcev. Večina, 32 delavcev, je tožbo dobila. Šestnajstim na sodišču ni uspelo, ostali postopki še tečejo.

Dobljene tožbe dokazujejo dolgoletno skrb vzbujajočo prakso kršenja delovne zakonodaje na RTV Slovenija. Ta praksa pa ni le sramota za javno inštitucijo, ki bi morala biti zaradi javnega statusa vzor ostalim medijskim hišam. Drago stane tudi davkoplačevalce.

Vsako gospodinjstvo s televizijo RTV Slovenija mesečno plačati 12,75 evrov prispevka za delovanje, kar predstavlja večinski delež financiranja RTV. In iz teh sredstev je morala po naših izračunih RTV Slovenija zaradi izgubljenih tožb med leti 2008 in 2014 tožnikom in odvetnikom plačati najmanj 500.000 evrov javnega denarja. A resnični stroški tožb so še mnogo višji.

Izigravanje delovne zakonodaje stalna praksa medijev

RTV Slovenija ni edina medijska hiša pri nas, ki honorarne sodelavce nezakonito izkorišča za nižanje stroškov svojega poslovanja. Najemanje sodelavcev prek pogodb namesto njihovega zaposlovanja je namreč postala stalnica delovanja večine medijev pri nas. A naša javna radiotelevizija se teh praks poslužuje najbolj intenzivno.

Razloge za  izkoriščanje lahko poleg neetičnosti poslovodstev medijev pripišemo delovni zakonodaji. Ker gre pri novinarskih storitvah za avtorska dela, je lahko medij članke, oddaje in ostale prispevke do pred kratkim odkupil s pomočjo avtorske pogodbe. Ta pa je za delodajalca veliko cenejša od redne zaposlitve.

Delodajalec mora za 1000 evrov neto plače delavcu državi plačati dodatnih 740 evrov prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter dohodnino. Izplačilo prek avtorske pogodbe pa je bilo obremenjeno le z 22,5 odstotka akontacije dohodnine. Za neto izplačilo 1000 evrov je akontacija znašala 292,5 evra, celoten strošek delodajalca pa torej 1292,5 evra. Torej za slabih 450 evrov manj kot redna zaposlitev delavca.

Toda, v primeru dela prek avtorske pogodbe delaveci nima plačanega zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti. A predvsem mlajši sodelavci v redakcijah so se morali z delom prek avtorske pogodbe enostavno sprijazniti, če so želeli delati v svojem izbranem poklicu.

04Pod_crto_RTV_foto_Mankica_kranjec-1
Honorarni sodelavci RTV delajo pod enakimi pogoji kot redno zaposleni. A njihovi honorarji so nižji od plač redno zaposlenih. Obenem pa nimajo zdravstvenega, pokojiniskega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti … Foto: Mankica Kranjec

Ker je slovenska vlada leta 2013 nato močno zvišala plačilo prispevkov iz avtorskih pogodb, medijske hiše predvsem mlajše sodelavce zdaj silijo v odprtje s.p.-ja. V tem primeru novinar-podjetnik sicer je pokojninsko zavarovan, izpad dohodka zaradi bolezni ali dopusta pa mora kriti iz lastnih prihrankov. Prav tako lahko delodajalec s.p. novinarja kadarkoli »odpusti« – preprosto tako, da mu neha naročati storitve.

Prav takšna »odpustitev« je največkrat povod za tožbo novinarja ali tehničnega delavca zoper medijsko hišo. Le tako si namreč lahko novinar zagotovi nadaljevanje dela pri svojem delodajalcu. In s tem seveda tudi prihodke.

Zakaj je temu tako? Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v svojem četrtem členu določa: »Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.« V kolikor delo novinarja za nek medij ustreza tem kriterijem, ga je medijska hiša po zakonu dolžna zaposliti.

A v praksi temu ni tako. Čeprav mora večina honorarnih sodelavcev oziroma s.p.-novinarjev v slovenskih medijih delo opravljati na enak način kot redno zaposleni, torej priti v službo vsak dan ob točno določeni uri, prositi svojega nadrejenega za odobritev odsotnosti z dela, nadrejenemu javiti, ko so bolni, in delo izvajati po njegovih neposrednih navodilih, jih medijske hiše nočejo zaposliti.

Vsak honorarni sodelavec, ki se znajde v tem tako imenovanem »faktičnem« delovnem razmerju, lahko s tožbo na sodišču poskuša doseči, da ga delodajalec tudi zares zaposli. Po zakonu lahko tožbo vloži še 30 dni po tem, ko je delodajalec z njim odpovedal honorarno pogodbo ali kako drugače prekinil sodelovanje.

V kolikor sodišče pritrdi honorarnemu sodelavcu, ga mora medijska hiša nemudoma zaposliti. A to še ni vse. Honorarnemu sodelavcu mora povrniti tudi razliko med izplačanim honorarjem ter primerno plačo za njegovo delo z vsemi dajatvami in prispevki, ki bi jih prejemal kot redno zaposleni, za vsa leta honorarnega dela. Za nazaj mu mora plačati tudi vse prispevke za zdravstveno, pokojninsko in ostala zavarovanja.

Na sto tisoče evrov stroškov

In od tu izhajajo tudi visoki stroški RTV Slovenije zaradi izgubljenih tožb. Od leta 2008 do septembra 2014 so morali zaradi kršenja delovne zakonodaje po njihovih podatkih tožečim honorarnim sodelavcem izplačati za kar 466.000 evrov neto razlike med honorarjem in plačami, ki bi jih glede na naravo dela ti sodelavci morali prejemati. Izplačila prek avtorskih pogodb oziroma s.p.-jev so namreč praviloma nižja od neto izplačil, ki jih dobijo redno zaposleni uslužbenci na primerljivih delovnih mestih.

Torej: ne le, da se želi RTV Slovenija z izigravanjem delovne zakonodaje izogniti plačilu prispevkov za zavarovanja. Honorarni sodelavci prejemajo tudi nižje neto izplačila, kot bi si jih zaslužili.

graf RTV
Vir: RTV Slovenija

Dejanski strošek RTV Slovenija pa je bil prav zaradi izogibanja plačilu prispevkov najverjetneje še vsaj za nekaj 100.000 evrov višji. Tožečim honorarnim sodelavcem so namreč morali za nazaj poplačati tudi vse prispevke za pokojninsko, zdravstveno in ostala zavarovanja iz delovnega razmerja.

Javni zavod ima obenem trenutno odprtih še 29 tožb svojih sodelavcev, zato bo končni račun najverjetneje še višji.

Poleg stroškov za izplačilo razlike v plačah pa mora RTV Slovenija vsem honorarnim sodelavcem, ki so dobili tožbo, poravnati stroške pravnega zastopanja. Ti po pojasnilih odvetnika Bogdana Mahneta, ki zastopa večino honorarnih sodelavcev, zanašajo okoli 1500 evrov za posamezen primer. Za 32 izgubljenih tožb je torej RTV Slovenija odvetnikom tožečih morala poravnati slabih 50.000 evrov. Stroški za odvetniške storitve, ki jih je RTV Slovenija morala poravnati za lastno zastopanje, pa niso znani, saj jih po pojasnilih RTV Slovenija ne beležijo ločeno od drugih stroškov odvetnikov. Skupni stroški za pravne storitve RTV Slovenija so se med leti 2008 in 2014 gibali med 47.000 in 130.000 evri letno.

Stroški zastopanja so po pojasnilih Bogdana Mahneta relativno visoki tudi zato, ker se RTV Slovenija na odločitev prvostopenjskega sodišča pogosto neupravičeno pritoži in s tem zviša pritožbene stroške. Za komentar te in ostalih trditev smo prek službe za odnose z javnostjo RTV Slovenija zaprosili tudi odgovorne v javnem zavodu, a za pogovor z nami »zaradi službenih obveznosti« niso imeli časa.

RTV Slovenija izkorišča na stotine sodelavcev

Omenjenih 77 že zaključenih oziroma tožb v postopku pa je le vrh ledene gore. Revizija računskega sodišča z avgusta 2012 je odkrila, da je imela RTV Slovenija že leta 2010 242 honorarnih sodelavcev, ki bi morali biti glede na obseg njihovega dela redno zaposleni.

Kot je moč sklepati iz dozdajšnjih odločitev sodišč, ti honorarni sodelavci prav tako dobivajo nižje plačilo, kot bi si ga zaslužili glede na opravljeno delo. A to ne velja za ves kader. Nekaterim redno zaposlenim sodelavcem je namreč RTV Slovenija le v letih 2009 in 2010 po ugotovitvah državnih revizorjev z neupravičenimi dodatki in premeščanji v višje plačne razrede izplačal skupno za najmanj 1,74 milijona evrov previsoke plače.

Zaradi ugotovitev računskega sodišča so decembra  2012 sindikati, ki zastopajo delavce v RTV Slovenija, vodstvo družbe, programski svet RTV in ministrstvo za kulturo podpisali dogovor o postopnem zaposlovanju honorarnih sodelavcev. Dogovor je predvideval zaposlitev vseh sodelavcev, ki izpolnjujejo pogoje zanjo, do konca leta 2016.

Po pojasnilih Iztoka Jurančiča s sindikata novinarjev Slovenije je RTV Slovenija od leta 2010 do danes zaposlila 213 honorarnih sodelavcev. A do konca 2016 jih mora na podlagi dogovora zaposliti še 269. Juračič se boji, da RTV Sloveniji v predpisanem roku ne bo uspelo zaposliti vseh.

Dogovor pa sproža še druga vprašanja. Na primer: zakaj bodo morali nekateri honorarni sodelavci od podpisa dogovora decembra 2012 na redno zaposlitev čakati vse do leta 2016, čeprav bi jim po zakonu o delovnih razmerjih pripadala takoj?

Odgovor je večplasten. Priljubljen izgovor vodstva RTV Slovenije so finance. Po izračunih stane RTV Slovenijo redno zaposleni delavec v povprečju 6000 evrov več na leto kot honorarni sodelavec. Postavlja se vprašanje, s katerih virov bi RTV Slovenija poravnala te stroške. A stroškov dela se ne sme zniževati z izigravanjem delovne zakonodaje. Tudi zato sindikat po besedah Iztoka Jurančiča honorarne sodelavce RTV Slovenija ne odvrača od vložitve tožb.

V praksi je tako glavna ovira za ureditev razmer nepripravljenost večine honorarnih sodelavcev za vložitev tožbe proti RTV Slovenija. »Pred podpisom dogovora leta 2012 smo 200 honorarnih sodelavcev RTV Slovenija pozvali, naj vložijo tožbe. A to sta bila pripravljena storiti le dva. Strah jih je,« pove Jurančič. Pa čeprav okoli 40 sodelavcev z RTV Slovenija prek pogodbe sodeluje že več kot 15 ali celo 20 let.

Razlog za strah je do neke mere upravičen. Od vložitve tožbe do pravnomočne odločitve sodišča namreč po navadi mine od leta do leta dni in pol. V tem času pa lahko RTV Slovenija honorarnemu sodelavcu dodobra zagreni življenje. V nekaterih primerih mu namreč uredniki znižajo obseg dela – in posledično tudi zaslužek. Vse do točke, ko se tožeči ne more več prebiti skozi mesec.

Nižanje honorarja tožečih je po opažanjih Jurančiča pogosta praksa vodilnih na RTV Slovenija. »Če bi sindikati imeli denar, s katerim bi lahko po vložitvi tožbe honorarnemu sodelavcu pomagali preživeti do odločitve sodišča, bi se zadeve zelo hitro uredile.«

Zato se honorarni sodelavci za tožbo v veliki večini odločijo le takrat, ko nimajo več kaj izgubiti. Torej, ko vodstvo medijske hiše z njimi prekine sodelovanje. Sindikat jim pri tem pomaga s plačilom odvetniških storitev. V kolikor sodelavec tožbo dobi, mora stroške odvetnika kriti RTV Slovenija. Če jo izgubi, pa stroške pokrije sindikat.

03Pod_crto_RTV_foto_Mankica_kranjec
Honorarne sodelavce z izigravanjem delovne zakonodaje izkoriščata tako TV kot tudi Radio Slovenija. Žrtve pa niso samo honorarni novinarji, temveč tudi tehnično osebje. Foto: Mankica Kranjec.

Uredniki se bojijo sposobnejših

Poleg finančnih pa problematika zaposlovanja na RTV Slovenija odpira tudi moralna vprašanja. Kako lahko javni zavod načrtno krši delovno zakonodajo in s tem oškoduje svoje sodelavce? In pa: zakaj honorarnim sodelavcem v bran ne stopijo redno zaposleni sodelavci?

Precej je odvisno od neposredno nadrejenega, torej urednika, pove Matija, ki je s tožbo uspel dobiti redno zaposlitev. Nekateri uredniki tožečim »za kazen« zmanjšajo obseg dela, nekateri uredniki s tem grozijo, tretji pa imajo čisto korekten odnos, češ, »pojdi stožiti, da boš lahko delal«.

Drug način ustrahovanja honorarnih sodelavcev so zelo kratkoročne pogodbe o sodelovanju. »Dogaja se, da se pogodbe ne podaljšujejo ali da uredniki zmanjšujejo obseg dela honorarnemu zaposlenemu, da ga s tem strašijo. Ta praksa ni vezana le na morebitne tožbe honorarnih sodelavcev, dogaja se tudi ostalim. Urednik lahko da sodelavcu enoletno pogodbo ali pa tudi krajšo – tri ali šestmesečno. In s tem lahko drži honorarne sodelavce v stalnem strahu.« Tako so sodelavci vseskozi na trnih, ali bodo čez par mesecev še imeli dohodek.

Zakaj so nekateri uredniki tako kruti? Po opažanju Matije se bojijo znanja in sposobnosti honorarnih sodelavcev. Precej starejših zaposlenih ima namreč končano le srednjo šolo. Tudi med uredniki. Za napredovanje na uredniško mesto mora zaposleni sicer imeti končano fakulteto. A nekateri starejši zaposleni so to pravilo obšli z opravljanjem nacionalne poklicne kvalifikacije s svojega področja dela. Toda, ta tečaj se ne more primerjati z večletnim dodiplomskim ali celo magistrskim študijem na univerzi. Diplomo pa imajo praktično vsi honorarni sodelavci.

»Zdaj prihaja do paradoksa: stari ‘honorarci’ zaradi nezadovoljstva vlagajo tožbe, obenem pa vseskozi prihajajo novi,« pove Matija.

Po njegovih izkušnjah odločitev za tožbo sicer ni lahka. »Marsikdo se ustraši. Vidiš, kako potekajo postopki, vseskozi si pod stresom, predvsem ženske se težje odločijo za tožbo.«

Razrešitev problematike pa dodatno zavira še skupniska dvoličnost medijskih hiš. V medijih namreč glede poročanja o težavah honorarnih sodelavcev po besedah sindikalista Jurančiča vlada »zarota molka.«

Nič čudnega: kot rečeno honorarne sodelavce po ugotovitvah sindikata izkorišča precej večjih medijskih družb v Sloveniji. Le da te zasebne družbe za razliko od RTV Slovenija niso zakonsko zavezane k posredovanju podatkov o svojih honorarnih sodelavcih. Zato je nezakonito izkoriščanje honorarnega dela na RTV Slovenija najverjetneje le vrh ledene gore v slovenski medijski krajini.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 15 komentarjev



Več iz teme: Mediji

Analiziramo stanje in anomalije na slovenskem medijskem trgu.

75 prispevkov

Vladavina prava: poročilo evropske komisije citira naše ugotovitve o medijih

Poročilo opozarja na neučinkovit kazenski pregon korupcije ter netransparentno lastništvo in financiranje medijev v Sloveniji.

Tema: Kriminal, Mediji
Članek,

Nadzorniki: Popovič je zlorabil občinsko glasilo za volilno kampanjo

Nadzorni odbor koprske občine je ugotovil vrsto nepravilnosti pri delovanju občinskega glasila in s tem potrdil ugotovitve preiskave Pod črto …

Tema: Mediji
Članek,

15 komentarjev

sonja 8. 12. 2014, 17.25

Pa pojdite še mal pogledat POP TV, TV3, pa manjše in propadle TV hiše alias Vodušek, PINK TV... ali recimo Žurnal24.., Katastrofa!

Anže Voh Boštic 8. 12. 2014, 23.11

Delamo na tem.

Jure C. 9. 12. 2014, 00.09

Pa tudi kaksno najvecjo privatno radijsko postajo bi bilo fino pod drobnogled poslat.

Hamzo 9. 12. 2014, 06.46

Tudi imperij Lea Oblaka je z vidika zaposlovanja zelo inovativen, npr. zaposlovanja izven kraja dejanskega delovnega mesta preko raznih povezanih podjetij, potem se pa visoki potni stroški lepo odštejejo od avtorske, ki predstavlja razliko med dogovorjeno plačo in minimalno plačo... če seveda sploh prideš do redne zaposlitve. Da pa o neizplačanih regresih sploh ne začnem.

Pepca 9. 12. 2014, 08.49

To je zato, ker vsak šef v svoj oddelek vleče "svoje", jih zaposluje, čeprav niso sposobni opravljati dela, ki bi ga morali. Zaposlenih je kup novinarjev in kvazi strokovnjakov, ki se na delo, ki ga opravljajo, ne spoznajo niti procent od tega, kolikor bi se dejansko morali. Seveda so tudi tu izjeme, da ne bom delala komu krivice. Portal rtvja je čedalje bolj beden, v zadnjih nekaj letih se ni zgodila nobena vidna sprememba na bolje, ki bi jo uporabniki strani lahko opazili. Glede na to, kako se rtv financira, da so sredstva zagotovoljena, bi morali biti svetlobna leta pred vsemi ostalimi. Škoda besed.

snowB 9. 12. 2014, 09.22

Na ProPlus je enako če ne še huje.

Mateja Klarič 9. 12. 2014, 11.13

V resnici je situacija še precej hujša - v resnici je situacija precej hujša, sama sem o tem pripravljena javno govoriti za razliko od tako imenovanega Matije. Poglejte na Supervizor koliko je odvetniški družbi Ošabnik in Klofutar, ki zastopa RTVS v primeru tožbe na delovnem sodišču plačala RTVS - zaslužek samo te družbe pri RTVS (RTVS sodeluje še z najmanj dvema drugima odvetniškima družbama) znaša krepko čez milijon, da krepko čez milijon evrov. Prav tako tožba ne traja do leta in pol, to je smešno, jaz že leto in pol čakam na to, da bo zadeva rešena šele na prvi stopnji. Tožba se lahko vleče leta in leta in leta. Sama sem zaradi zgoraj opisanih postopkov RTVS že leto in pol na cesti brez dohodkov in čakam na končan sodni postopek. Ta lahko traja leta v tem času pa nimam od česa živeti, od česa plačevati kreditov. Imam odlične reference pa so mi v medijih, ker sem šla tožit, zaprta vsa vrata in nikjer ne dobim dela. To je razlog zakaj se večina ljudi ne odloči za tožbo - ker ti ta lahko do konca uniči življenje. Kolega Brane Bitenc, ki ga prav tako leta in leta niso zaposlili, je letos naredil samomor. Sprašujem se koliko je k temu pripomogla RTVS s svojim pošastnim odnosom do honorarcev...

Sc 11. 12. 2014, 21.14

Prav zaradi vsega opisanega v clanku in komentarju kolegice Mateje Klaric, sem po 18 letih, letos Junija zapustil Radio in odsel v Anglijo kjer sem si pred odhodom uredil vse potrebne dokumente in seveda sluzbo. Zdaj mi ni treba vec trepetati in biti v strahu za sluzbo. Pa tudi ne delam vec za minimalca kar je bilo v mojem primeru, ko je stopilo v veljavo dodatno obdavcevanje prek pogodb. Srecno vsem ki so ali bodo vlozili tozbo. Jaz se za to nisem odlocil, ker imam novo zivljenje in cisto ter mirno vest.

ivan 10. 12. 2014, 01.03

Pozdravljeni,tudi jaz imam za dodati svoj komentar.Na Rtv.sem bil zaposlen redno skorajda 14 let, preveč, da nebi vedel kake ne pravilnosti so se dogajale in krevice posameznikom. Bil sem zaposlen kot poklicni voznik,redno. Javni zavod pa sem zapustil samo zaradi tega ker moje delo ni bilo nič vrednoteno. Ko je prevzela avto park gospa lešnjak Nataša je prišlo med vozniki ravs z plačilnimi razredi.
Kot poklicni voznik z četrto stopnje izobrazbe sem imel 18mnajsti plačilni razred. A vozniki ,ki sploh niso bili poklicni vozniki so opravili tečaj za lučkarja ali asistenta kamere pa so imeli plačilni razred od 19,20 in celo do 22 razreda,zakaj? Zato ker kokr si bil pri šefici Nataši lešnjak priljubljen tako te je tudi ocenila z plačilnim razredom. Seveda voznik ki ima samo B kategorijo lahko vozi samo osebna vozila, brez C, D pa ne mora menjavati voznika na reportažnih vozilih ali minibusu ki ga je imelo rtv. a jaz ko pa sem imel še poleg B, C in D pa je hotela ševica da bi moral poleg tega opravljati še kako drugo delo,da bi imel boljšo plačo. Najbolj pa me je prizadelo, ko sem jaz in že sedaj pokojni Šlibar Janez peljala snemalno ekipo v Kyevo Ukrejina, pot je trajala dol in nazaj štiri dni,36 ur vožnje v eno smer,je na koncu vsakemu odbila 20 ur,ker je smatrala da sva bila dva voznika in da je to preveč ur za dva voznika. Se sprašujem kje sem jaz bil takrat ko sem zraven sedel in se z ekipo peljal v Ukrajino,a sem bil med tistim časom ko je kolega vozil doma,ali na delovnem mestu. Pa še to,koliko nadur so na koncu leta izničil i,ki so jih vsak mesec prelagali na drugi mesec in nato izbrisali iz seznama,to pa je bil specijalist za nadure Bolka,ko se je imel za tako pametnega. Da ne govorim o planski službi,ti pa so že pojem zase. Ja brez njih nebi Rte slo. obstajal. Zakaj? ja zato ker oni so morali nekaj planirati tudi če ni bilo dela,samo zato da so prikazali delovne ure,v resnici pa jih sploh ni bilo. Primer: sem vozil za kolturo,a tisti dan me je poklical urednik im mi dejal da se naj pridem uradno registrirati prihod v službo in naj vzamem kombi in se odpeljem domov in se naj ponovno pridem na koncu šihta registrirat,kot da sem v sluzbi. Pol pa naj jaz to plačujem,a.prispevek Rtv.
Da ne govorim o športni redakciji,ti pa spet pojem zase,res me mine kva moramo mi davkoplačevalci plačevati.Spet primer: Producent športne redakcije,da ogled terena,a vsa leta je stadijon za nogomet v Mariboru ist,ne vem kva sploh imajo za gledati a vse isto že 13 let.katastrofa. Na snemanje se pripelje režiser s službenem vozilom,nato producent s sluzbenem vozilom in tako dalje,kot da so na rastavi avtomobilov,vsak s svojim. Pol pa naj Rtv špara na takšen način ni šparanja. Priprave na en fuzbal traja celi dan.Spet zakaj? Ja zato, da si opravičijo cele dnevnice in sedijo po lokalih. Tehnični vodje pa so že znanstveniki,ker oni pa se delajo,da delajo in eno in teisto stvar ko je že sto procentov dokazano da mora to biti tako in nič drugače,oni še bolj zakoplicirajo,da zopet nekaj delajo. A o odnosih na erteveju pa sploh nebi govoril,ker sploh eni ne poznajo ,ko se pride v službo se reče dobro jutro,seveda če je to jutro in tekom dneva se pozdravlja in seveda tudi odzdravlja. Pa še in še bi lahko pisal pa škoda moje energije za te nečloveške odnose in grebatorske položaje. Če pa gdo rabi kako pričo pa me ni strah prit pričati, ker resnica nekatere boli in to nekatere zelo boli. Ja za Bitenca pa moje iskreno sožalje, za to je kriva rtv slo. Nasvidenje.

Quo vadis 11. 12. 2014, 03.16

Slovensko novinarstvo, kam greš! To, da honorarci v vseh slovenskih medijih delajo za plače redno zaposlenih je že ponarodelo dejstvo. Ve se tudi kdo so redno zaposleni v kakšnem mediju in kdo so tisti, ki leta in leta niso redno zaposleni. Delodajalec jih rabi, kar dokazuje z njihovim stalnim angažmajem, a ne znajo ali nočejo pravilno lezti v rit, da bi bili zaposleni. O tem se vsake toliko na dolgo in široko piše, zgodi se pa ne nič. Zakonodaja je glede tega jasna, s strani države in inšpekcij se pa prav tako ne zgodi nič. Zakaj? Vsaka politična garnitura ima svoje zaveznike v medijih in nikomur ni v interesu delat red na tem področju. Bi se lahko še zgodilo, da bi na uredniška mesta prišli nepredvidljivi ljudje, ki ne bi vodili politično dirigirano uredniško politiko. Zato se ne zgodi nič. Računat na to, da bodo danes, ko je službo tako težko najti, posamezniki vzeli usodo v svoje roke in šli v tožbe, je iluzorno. Država bi to lahko zelo hitro rešila, če bi hotela. V mesecu dni bi inšpektorji lahko opravili preglede v vseh medijskih hišah, od Oblakovih radijskih postaj, do RTV Slovenija, Krater media, Adria media, Mladina, Reporter, Planet TV, Siol portal, Družina, Ognjišče, Delo, Dnevnik, Večer, … ni izjem. Vsi imajo isti modus operandi, pri vseh se leta in leta izkorišča poceni delovno silo. Se bo kdaj našla vlada, ki bo rekla, zdaj je pa tega konec in udarila po vseh, brez izjeme? Ne verjamem.

anze 11. 12. 2014, 12.48

zakaj govorite le o novinarjih.tehnikov je neprimerno vec in jih dosti tezje zaposlujejo kot novinarje, nekateri so celo novinarji.

Anže Voh Boštic 11. 12. 2014, 13.12

Pozdravljeni,

saj smo v članku večkrat zapisali, da gre tudi za tehnično osebje in ne le za novinarje.

Suzana Belak Pungartnik 16. 12. 2014, 09.09

Mogoče pa bi bilo dobro, ko bi malo prerešetali še tiskane medije. Na reviji Jana in Anja sem delala 25 let, potem je prišla nova urednica, po dveh letih sem šla. Ni bilo za zdržat. Zgodba se je ponovila na Lisi, Lisi moje stanovanje.

anonimko 18. 12. 2014, 12.12

Samo za info, so tudi honorarci na rtv, ki to HOČEJO biti, ker imajo tako mastne honorarje, da se niti pod razno ne obvežejo v neke sramotno nizke plač. razrede, kamor po tožbah le blagovolijo razvrstiti tožeče honorarce. Tako da ni vse tako, eni imajo prav fino polne malhe :-)
Kot dooooolgoletni honorarec na dnu piramide (beri: deklica & deček za vse, kadarkoli in še čez), vem, kaj govorim. Eni životari(m)jo, drugi pa vlečejo fine honorarje za manj dela&manj zahtevno delo...

Mateja Klarič 9. 4. 2015, 17.07

Update:

višje sodišče je ugodilo vsem točkam moje pritožbe in zavrnile odločbo Delovnega sodišča.

Še obvestilo za javnost:

Višje sodišče je v tožbi glasbene urednice in radijske voditeljice Mateje Klarič proti RTV Slovenija v vseh točkah njene pritožbe pritrdilo tožnici in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, ki je njeno tožbo prvotno zavrglo. V obrazložitvi je Višje sodišče navedlo, da je prvostopenjsko Delovno sodišče v Ljubljani bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, med drugim tudi tako, da nekaterih svojih odločitev sploh ni obrazložilo ter da je tožbo tudi iz drugih razlogov neupravičeno zavrglo.

Odločitev Višjega sodišča pomeni, da se zadeva vrne v presojanje Delovnemu sodišču, ki jo mora ponovno preučiti. To pomeni, da zgodba še zdaleč ni končana, Klaričeva pa ponovno opozarja, da stroške, ki jih RTV Slovenija plačuje za drage postopke proti lastnim ustvarjalcem programa prisilno krijemo vsi plačniki RTV naročnine. Glede na to, da je peticijo za ohranitev priljubljene oddaje Nova elektronika ob ukinitvi podpisalo blizu 1,200 ljudi, ki so jasno izrazili željo, da oddaja ostane na programu, je tako ravnanje najmanj sporno, če že ne nedopustno.

Prav gotovo bi se moral temu bolj posvetiti tudi Nadzorni svet RTVS, ki tega do zdaj ni storil. Prejšnja predstavnica zaposlenih RTVS v Nadzornem svetu Suzana Vidas Karoli, soproga Andreja Karolija (neposredno nadrejenega Mateji Klarič), je namreč zadevo brez obravnave v Nadzornem svetu preprosto predala Programskemu svetu, ki pa za taka vprašanja ni pristojen. Zdaj je sestava Nadzornega sveta drugačna in bil bi že skrajni čas, da RTVS preneha s kršenjem pravic usvarjalcem programa ter da obvezne mesečne prispevke, ki so namenjeni za ustvarjanje programa preneha uporabljati za tovrstne sodne postopke zaradi katerih je program tudi opazno okrnjen.

Dodajam še povezavo na peticijo: https://www.change.org/p/rtv-slovenija-val-202-za-vrnitev-oddaje-nova-elektronika-na-program-vala-202

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno