Javni uslužbenci, ki so se s svojim delovanjem znašli v nasprotju interesov (četrti del)

Objavljamo še tri kršitve nasprotja interesov, ki jih je v letih 2013 in 2014 ugotovila komisija za preprečevanje korupcije.

kpk1

V okviru dosjeja Nasprotja interesov sistematično objavljamo ugotovitve protikorupcijske komisije o javnih uslužbencih, ki so javno službo izrabili za doseganje zasebnih interesov. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije za takšno ravnanje sicer predpisuje od 400 do 1200 evrov globe. A pri podcrto.si menimo, da morajo biti kršitelji tudi javno izpostavljeni.

Zato v tem članku objavljamo naslednje tri primere nasprotij interesov, ki jih je od aprila 2013 do danes obravnavala komisija za preprečevanje korupcije.

Zaposleni na Inštitutu Jožef Stefan sklepal posle s podjetjem svojega brata

Varnostni inženir Radivoj Šućur je v imenu Inštituta Jožefa Stefana (IJS) naročil storitve pri podjetju svojega brata Davida Šućurja. Gre za podjetje Varnostni institut d.o.o., vrednost poslov med njima pa je bila od marca  2012 do konca leta 2014 10.306 evrov.  Od leta 2014 pa do danes je bilo med IJS in Varnostnim institutom sklenjenih še za dodatnih 3647 evrov poslov.

Podjetje Šućurja je za Institut Jožefa Stefana izvajalo predavanja in izpite, pripravil oceno požarne varnosti, dobavil deset sistemov prve pomoči ter opravil meritve hrupa.

Poslovnik nabave na Institutu Jožefa Stefana določa, da je nosilec projekta – v tem primeru je bil to uslužbenec Radivoj Šućur – ugotovi potrebo po nabavi, predlaga in določi vrsto nabave ter predloži zahtevo za nabavo vodji. Nosilec projekta nato določi lastnosti in kvaliteto, izvede raziskavo trga in določi ustrezne dobavitelje, pridobi ustrezne ponudbe in na koncu pripravi obrazec za nabavo. Nosilec projekta sodeluje tudi pri izbiri ponudnikov, preveri prevzem nabave in podpiše obrazec o prevzemu. Radivoj Šućur je za dobavitelja v 14 naročilih, v katerih se je pri nekaterih poslih potegovalo več podjetji, izbral podjetje Varnostni institut, ki je, kot že omenjeno, v lasti njegovega brata. Šućur pred sklenitvijo poslov ni nikogar obvestil, da gre za podjetje njegovega družinskega člana, kot bi po zakonu moral.

KPK v poročilu ocenjuje, da pri javnem uslužbencu Radivoju Šućurju v nekaterih primerih (tam, kjer se je za posel potegovalo več kandidatov) obstaja sum, da je njegov zasebni interes vplival na njegovo objektivno in nepristransko opravljanje javnih funkcij. V primerih, kjer je bilo skladno s pravilnikom IJS, potrebno pridobiti le eno ponudbo in je uslužbenec pridobil prav ponudbo bratovega podjetja, pa KPK ocenjuje, da je zasebni interes dejansko vplival na objektivno in nepristransko opravljanje nalog.  Zaradi tega je KPK sprožila tudi prekrškovni postopek in Radivoja Šućurja oglobila.

Radivoj Šućur ni več zaposlen na Institutu Jožef Stefan, so nam pojasnili v njihovi službi za odnose z javnostmi. Institut Jožef Stefan pa še vedno sodeluje s podjetjem Varnostni inštitut d. o. o. , saj kot navajajo, nasprotja interesov ni več, ker Šućur ni več zaposlen na Institutu.

Direktor varstveno delovnega centra Šentjur zaposlil svojo ženo

Direktor Varstveno delovnega centra Šentjur Leon Štemberger je svojo ženo Barbaro Štemberger zaposlil v eni izmed stanovanjskih enot centra. Iz postopka izbire se je izločil, a je bil v poskusnem obdobju njen nadzornik.

Barbara Štumberger je dvomesečno delo v centru opravljala že leta 2008, torej še pred mandatom njenega moža, v okviru programa o praktičnem usposabljanju. Leta 2012, ko je bil njen mož že tri leta na položaju direktorja krovnega centra, pa se je prijavila na razpis za varuha oseb s posebnimi potrebami, ki je bil objavljen na zavodu za zaposlovanje. Na razpis se je prijavilo 92 kandidatov. Direktor Leon Štemberger in vodja enote Šmarje sta naredila ožji izbor, kjer sta upoštevala oddaljenost kandidatov od delovnega mesta, ustreznost izobrazbe, poznavanje oseb s posebnimi potrebami in dodatna znanja.

Na ustni razgovor sta povabila štiri kandidate, med njimi tudi direktorjevo ženo Barbaro Štemberger. Direktor se je na tem mestu izločil in nadaljnje postopke prepustil vodji enote Šmarje Urški Škrjanc.  Škrjančeva je nato opravila razgovore in direktorju predlagala, da zaposli Barbaro Štemberger. To je ta tudi storil in tako s svojo ženo sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Pogodba je vsebovala tudi zahtevo o enomesečnem poskusnem roku, ki ga je spremljala komisija. Njen član je bil tudi direktor.

K pogodbi o zaposlitvi žene direktorja je bil kasneje sklenjen aneks, s katerim je bila zaradi porodniškega dopusta sodelavke premeščena v drugo stanovanjsko enoto, čez določen čas pa še dodaten aneks, s katerim so jo zaradi prihoda sodelavka iz porodniške premestili nazaj v prvotno stanovanjsko enoto Podplat.

Enota Podplat, kjer je bila za določen čas zaposlena Barbara Štemberger, je bila nova enota, delovati je začela januarja 2012 in vse štiri zaposlene so imele zaradi uvajanja novega programa pogodbo za določen čas. Zaradi hitrega polnjenja kapacitet so bili pogoji za poslovanje hitro vzpostavljeni, vodja enote Šmarje, ki je vodila tudi enoto Podplat, se je zato odločila, da vsem zaposlenim ponudi pogodbo za nedoločen čas. Z ženo direktorja, Barbaro Štemberger, je bila tako sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas konec novembra 2012. KPK je že nekaj dni po zaposlitvi prijela prijavo o sumu nasprotja interesov pri zaposlitvi direktorjeve žene, ki je bila poslana tudi na Svet zavoda. Ta je zaradi prijave sklical zbor delavcev ter sindikat VDC Šentjur, kjer je svoja pojasnila dal tudi direktor Štemberger.

Kljub njegovim pojasnilom, ki so bila posredovana tudi KPK, komisija ocenjuje, da je Štemberger s tem, ko je sodeloval v zaposlitvenem postopku svoje žene in z njo sklenil pogodbo najprej za določen čas in kasneje tudi za nedoločen čas, kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. S sodelovanjem direktorja v komisiji, ki je nadzirala njeno poskusno delo, je bil najmanj ustvarjen videz, da njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje javnih nalog. »Ker gre za tesne družinske stike, je mogoče z visoko stopnjo verjetnosti trditi, da je zasebni interes tudi dejansko vplival na direktorjevo opravljanje nalog. Logično ni mogoče pričakovati, da bo uradna oseba, ko je med prijavljenimi kandidati tudi njen družinski član, vse kandidate enakovredno obravnavala,«piše KPK.

Štemberger bi se v tem primeru moral izločiti iz vseh faz postopka ali pa o sumu nasprotja interesov obvestiti KPK in do odločitve prenehati z udejstvovanjem v postopku. Zaradi neupoštevanja teh zakonskih določb, je KPK proti njemu uvedla prekrškovni postopek ter ga oglobila.

Ravnateljica OŠ (II) Rogaška Slatina zaposlila svoja sorodnika in za odvetniške storitve najela svojega brata

Ravnateljica osnovne šole (II) Rogaška Slatina Karla Škrinjarić je v šoli zaposlila svojega sina Lovra Škrinjariča in kasneje še njegovo partnerko Petro Dragojević, poslovno pa sodelovala še s svojim bratom Marjanom Aleksićem, ki je šolo zastopal v pravnih poslih.

Karla Škrinjarić je komisiji osebne povezave in stike z osebami, ki jih je zaposlila priznala, a navedla, da za določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ni vedela. Zato ni o nasprotju interesov obvestila nikogar in podpisala sporne pogodbe.

KPK v poročilu opozarja, da je od zaposlitve Lovra Škrinjariča in Petre Dragojević minilo že več kot dve leti, zato dejanskega nasprotja interesov v primeru spornih zaposlitev niso mogli ugotavljati. Komisija lahko namreč po zakonu to ugotavlja le v roku dveh let po opravljenih uradnih dejanjih.

KPK se je v poročilu tako opredelila le do poslovnega sodelovanja ravnateljice z odvetnikom Marjanom Aleksićem, ki je z OŠ Rogaška Slatina sodeloval že v preteklosti, sodelovanje pa se je nadaljevalo tudi v letu 2013. Aleksić je šolo zastopal v različnih pravnih zadevah, tudi tožbah. Karla Škrinjarič je od novembra leta 2011  z odvetnikom Marjanom Aleksićem podpisala pogodbo o opravljanju pravnih del in storitev z dne 20. november 2012. Škrinjaričeva se iz podpisa pogodb ni izločila in o nasprotju interesov tudi ni nikogar obveščala, pri čemer, kot rečeno, priznava, da o dolžni izločitvi ni vedela ničesar. Pojasnila je, da bo sedaj področje nasprotja interesov v načrtu integritete OŠ Rogaška Slatina bolj poudarjeno. Kot je dejala v svoj zagovor pred KPK, bodo ukrenili vse potrebno, da bodo zmanjšali tveganje.

Kljub temu je KPK proti ravnateljici uvedla hitri prekrškovni postopek in ji izrekla plačilo globe.

Karla Škrinjarič nam je pojasnila, da je bil njen sin Lovro Škrinjarić na šoli zaposlen slabo leto dni (od decembra 2009 do novembra 2010) za osem ur na teden, saj so v dopoldanskem varstvu potrebovali nadomeščanje. Tako kot KPK je tudi nam povedala, da v tistem času za določbe ZIntPK ni vedela. Obenem je menila, da bi težko našla nekoga, ki bi opravljal to delo za osem ur na teden.

Škrinjarič je svojo partnerko Petro Dragojević spoznal na šoli, saj je prav tako kot on pomagala na oddelku dopoldanskega varstva. Škrinjaričeva jo je prvič zaposlila marca 2009, nato maja 2009 in nato še decembra 2010. Petra Dragojević je sedaj zaposlena za nedoločen čas. Ravnateljica Škrinjarić poudarja, da se je v majhnem kraju težko popolnoma izogibati nasprotju interesov, saj se vsi med seboj poznajo, če že niso v sorodstvenih oziroma partnerskih povezavah. Kljub temu od poročila KPK dalje na šoli strogo pazijo na upoštevanje zakona. Z odvetnikom Aleksićem, njenim bratom, od poročila KPK dalje ne sodeluje več. Za zastopanje v pravnih zadevah (v večini primerov gre za sestavljanje odločb) v tem trenutku čakajo ponudbe okoliških odvetnikov. Izbrali bodo najcenejšega.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev