Lanski 23. avgust je bil za udeležence poleta s toplozračnim balonom, ki ga je upravljal pilot Miro Kolenc, dan groze. Štirje potniki poleta niso preživeli, dva sta umrla pozneje v bolnišnici. Ostalih 26 je bilo bodisi huje bodisi lažje poškodovanih. Morda še bolj grozno je spoznanje, da bi lahko inšpektorji ob odločnejšem ukrepanju preprečili nesrečo. Vsaj že leto in pol pred tragičnim dogodkom so namreč vedeli za nevarno letenje pilota Kolenca.

Članek je objavljen tudi v Sobotni prilogi časnika Delo

Pred vzletom balona, ob sedmi uri, so bili z Ljubljanskega barja na zahodu, nad Italijo, s prostim očesom že dobro vidni nevihtni oblaki. Nevihta se je hitro bližala Sloveniji – oblaki so potovali s hitrostjo med 55 in 74 kilometri na uro. Prav tako so bili na agenciji za okolje (ARSO) na voljo vsi razpoložljivi vremenski podatki, ki so opozarjali na tveganost poleta v takšnem vremenu, je na novinarski konferenci točno leto dni po nesreči povedal Roman Rovanšek, vodja preiskovalcev balonarske nesreče.

Kljub opozorilnim znakom se je Miro Kolenc odločil, da bo vzletel z zaradi velikosti zelo težko vodljivim balonom. Košara za 32 potnikov je bila takrat največja na svetu, polete s tako velikimi baloni pa naša zakonodaja zdaj prepoveduje. Mnogi namigujejo, da je vzletel zaradi finančnih vzgibov – ne nazadnje je vsak potnik za polet plačal nekaj deset evrov. Rezultat tvegane odločitve: šest mrtvih, 12 težko in 14 lažje poškodovanih ter popolnoma uničen balon.

Leta nevarnega letenja

Naša preiskava ozadja dogodka razkriva, da to ni bila prva tvegana odločitev Mira Kolenca. Inšpektorji oziroma letalski nadzorniki, kot se uradno imenujejo, so bili namreč že januarja 2011 opozorjeni na Kolenčevo nevarno letenje. Tega meseca se je namreč eden izmed balonarjev, ki prav tako leti na območju Ljubljanskega barja (ime balonarja, ki se trenutno ne želi izpostavljati, svoje navedbe pa je pripravljen potrditi na sodišču, je znano uredništvu), oglasil na takratnem ministrstvu za promet, ki je bilo pristojno za nadzor nad zračnimi plovili.

Na ministrstvu je balonar inšpektorju Stanislavu Krivcu povedal dve skrb vzbujajoči informaciji: da balonar Miro Kolenc že več let leti in celo prevaža potnike brez pilotskega izpita, ki ga ne more opraviti zaradi težav z vidom, in da s svojim načinom letenja ogroža varnost v zraku. Kolenc kontroli zračnega prometa menda ni javljal svojega vstopa v tako imenovani kontrolirani zračni prostor, ki se na območju Ljubljanskega barja začne 300 metrov nad tlemi. Zaradi bližine brniškega letališča je v tem območju povečana nevarnost trka med zrakoplovi, zato morajo vsi zrakoplovi svoj vstop v prostor po zakonu sporočiti kontroli zračnega prometa. V nasprotnem tvegajo trk z drugim plovilom.

Po balonarjevih besedah mu je inšpektor Krivec svetoval, naj poda prijavo še pisno. To so v sprejemni pisarni ministrstva za promet, kot so nam potrdili, prejeli 16. februarja 2011. Prijavi je balonar priložil tudi dokaze: fotografije s spletnega omrežja facebook, ki kažejo, s katerimi baloni leti Miro Kolenc, in videoposnetek turistične oddaje Poletna potepanja, ki jo je RTV Slovenija predvajala septembra 2007. V objektiv kamere so snemalci oddaje, katere tema je bilo prav balonarstvo, namreč ujeli Mira Kolenca.

DVD-posnetek oddaje smo od Radiotelevizije Slovenija pridobili tudi mi – na njem je večkrat vidno, kako oseba, za katero so nam trije balonarji neodvisno potrdili, da je Miro Kolenc, upravlja balon z več potniki. Na facebooku smo našli tudi fotografijo, ki je bila tam objavljena 26. junija 2010, pripisan datum poleta pa je 3. julij 2009. Iz nje je jasno razvidno, da balon upravlja Kolenc, saj drži za ročko, ki uravnava dotok toplega zraka v balon.

Toda, ali so navedbe v balonarjevi prijavi resnične? Je Kolenc že leta 2007 pilotiral balone brez izpita? Naša raziskava kaže, da navedbe držijo. Uradno sicer nismo mogli izvedeti, kdaj je Kolenc opravil izpit, saj je to osebni podatek in zato ni dostopen javnosti. A na dan balonarske nesreče je v oddaji Dnevnik na RTV Slovenija gostoval balonar Rado Petrovič, Kolenčev inštruktor, ki je bil s svojim balonom usodnega dne v zraku skupaj s Kolencem. V oddaji je Petrovič povedal, da ima Kolenc veljavno pilotsko dovoljenje eno leto.

Petroviča smo poklicali tudi mi – povedal nam je, da je Kolenc naredil izpit junija ali julija 2011, torej najmanj štiri mesece po prijavi, podani proti njemu. Preiskovalec letalske nesreče Roman Rovanšek je na prvi tiskovni konferenci nekaj dni po nesreči izjavil, da ima Kolenc veljavno dovoljenje od julija 2012. Ne glede na to, katera informacija je točna, Kolenc ne leta 2007 ne v času prijave februarja 2011 ni imel dovoljenja za letenje z balonom, kaj šele, da bi z njim prevažal potnike.

Je resnična tudi druga trditev v prijavi, namreč da Kolenc vstopa v kontrolirani zračni prostor ne javlja kontroli prometa? Tega seveda ni mogoče preveriti za vsak polet posebej. A na podlagi izsledkov naše pre­iskave Kolenc vstopa svojega balona v kontrolirani zračni prostor ni prijavil vsaj enkrat, in to prav na poletu, ki se je končal s smrtjo šestih potnikov.

S kontrole zračnega prometa so nam sporočili, da je ta dan vstop v kontrolirani zračni prostor napovedal le Rado Petrovič, ki je kljub težavam varno pristal na Ljubljanskem barju – a z bistveno manjšim in lažje vodljivim balonom. Se je Kolenc tega dne dvignil na višino nad 300 metrov? Da je tako, dokazuje fotografija enega izmed potnikov s tega poleta, prostovoljnega gasilca Simona Roglja iz Trebnjega, objavljena na spletnem portalu cajtng.com. Rogelj je iz košare balona slikal nevihtne oblake, ki so se bližali balonu. Dva izkušena balonarja sta nam neodvisno potrdila, da je iz položaja oblakov in tal na fotografiji razvidno, da je balon vsaj 400 do 500 metrov nad tlemi, torej že v kontroliranem zračnem prostoru. Rogelj nam je v telefonskem pogovoru povedal, da se je Kolenc na tem poletu dvignil do 1200 metrov nad tlemi. V košari balona je namreč stal zraven Kolenca in opazoval GPS-napravo na balonu, s katere je lahko jasno odčital višino plovila.

Neodločni ukrepi inšpektorjev

Kako so se letalski inšpektorji odzvali na prijavo? S tem vprašanjem smo se obrnili na agencijo za civilno letalstvo (ACL), ki je maja 2011 od ministrstva za promet prevzela nadzor nad zračnimi plovili. Prosili smo jih za pogovor z inšpektorjem Krivcem in ostale relevantne podatke o prijavi zoper Kolenca. A agencija nam ni posredovala želenih podatkov oziroma omogočila pogovora s Stanislavom Krivcem z obrazložitvijo, da jim tega ne dovoli policija. Slednja po besedah tiskovne predstavnice agencije preiskuje, ali je agencija pred nesrečo dovolj dobro opravljala nadzor nad baloni, zato nam zaradi tajnosti predkazenskega postopka podatkov ne morejo dati.

Na agenciji niso uslišali niti naše prošnje za splošno razlago, kakšne pristojnosti ima inšpektor v primeru takšne prijave, zato smo stvar raziskali sami. Po mnenju strokovnjaka, s katerim smo se pogovarjali, lahko inšpektor, če osebi dokaže letenje brez izpita, tega kazensko ovadi in zapečati balon ter tako fizično prepreči letenje. Slednje omogoča 172. člen zakona o letalstvu, ki pravi: »Če uradna oseba agencije ugotovi nepravilnosti, ki bi lahko ogrožale varnost zračnega prometa, ima pravico zapečatiti zrakoplov ali napravo.« Če bi inšpektorji to storili v Kolenčevem primeru, ta torej usodnega dne lanskega avgusta ne bi mogel leteti.

Zakaj inšpektorji tega niso storili? Damjan Horvat, predstojnik sektorja za letalstvo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, je za razliko od agencije bil pripravljen podati določena pojasnila v zvezi z inšpekcijskim nadzorom, čeprav ni inšpektor. Povedal nam je, da je po njegovem vedenju zelo težko »zasačiti« balonarja, da leti brez izpita, in mu na podlagi tega na primer zapečatiti balon. Večkrat je v našem pogovoru ponovil, da inšpektor težko odreagira na pomanjkljive prijave v smislu nad mojo hišo leti balonar brez izpita.

Inšpektor obenem po Horvatovih pojasnilih zelo težko ujame balonarja v zraku, tudi zato, ker je let balona nepredvidljiv, tako da inšpektor ne ve, kje bo balon pristal. Horvat se še spomni, da naj bi po prijavi zoper Kolenca inšpektorji preverjali stanje na terenu. Iz drugih virov smo izvedeli, da naj bi inšpektor Krivec proti Kolencu sprožil le uradni postopek za ugotavljanje navedb v prijavi, ki se lahko vleče več let, na terenu pa očitkov ni preveril. Le slednje bi omogočilo hitro ukrepanje proti Kolencu.

Vprašanje je, ali lahko s Horvatovimi razlagami pojasnimo, zakaj je Miro Kolenc avgusta lani še kar letel. Prijava balonarja zoper Kolenca je namreč poleg natančnega opisa balonov in njihovih fotografij, ki jih je prijavitelj po njegovih besedah zbiral več kot leto dni, vsebovala tudi podatke, da Kolenc in njegova zunajzakonska partnerica tržita polete prek družb Merkur in Mercator (tam so prodajali darilne bone za polet s Kolencem), kje in kdaj po navadi leti in celo na kateri radijski frekvenci se pogovarja z zemeljsko ekipo. Inšpektorju Krivcu naj bi prijavitelj v pogovoru januarja 2011 povedal, ob kateri uri se dobivajo s potniki, in dal imena pilotov, s katerimi je Kolenc letel.

Inšpektorji so tako po besedah prijavitelja dovolj dobro vedeli, kje leti Kolenc, tako da bi ga lahko ujeli pri letenju brez licence. »Ne nazadnje je povprečna hitrost balona okoli 10 do 15 km/h, tako da se mu da slediti tudi s kolesom,« nam je povedal prijavitelj. Po mnenju strokovnjaka za upravno pravo Rajka Pirnata inšpektorju niti ni treba dobiti balonarja brez izpita v zraku, če ga želi kaznovati. Materialno resnico, torej dejstvo, da je bil neki pilot res v zraku, se lahko ugotovi tudi drugače, na primer z izjavami prič, ki so letele z balonarjem.

Zato je težko verjeti, da aktivnemu inšpektorju na podlagi navedb v prijavi ne bi uspelo najti vsaj ene priče, ki bi potrdila polet s Kolencem, glede na to, da je ta na posameznem poletu prevažal tudi več kot 30 potnikov, svojo dejavnost pa opravljal v sodelovanju z dvema trgovskima verigama. Opisana prijava tudi ni bila edina zoper Kolenca – po naših informacijah je na njegovo nevarno letenje opozarjal tudi eden izmed zaposlenih na agenciji za civilno letalstvo, ki sicer ni inšpektor. Tudi tega uslužbenca ACL smo poklicali, a zadeve zaradi »občutljivosti« ni hotel komentirati.

Poleg tega smo se pogovarjali še z enim balonarjem z območja Ljubljane, ki se prav tako ne želi izpostavljati (ime je znano uredništvu, tudi on pa je pripravljen potrditi svoje izjave na sodišču) in je prav tako prijavil Kolenčevo početje. V letu pred nesrečo je namreč, kot je zatrdil, večkrat poklical na kontrolo letenja in opozoril, da Kolenc v zraku krši pravila. Inšpektorju Stanislavu Krivcu naj bi celo par tednov pred nesrečo osebno povedal, da Kolenc leti z balonom in krši pravila letenja.

Spomnimo, agencija je 6. junija lani Kolencu prepovedala letenje z balonom, saj ni opravil zdravstvenega pregleda. Inšpektor Krivec je balonarju takrat menda odgovoril le, da »Kolenca opazujejo«. Aprila 2012 so, kot so nam potrdili tudi na komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ti agenciji za civilno letalstvo odstopili prijavo zoper Kolenca, ki je trdila, da je prvotni zdravniški pregled vida, na podlagi katerega je Kolenc naredil izpit za pilota balona, namesto njega opravljal nekdo drug. Ali so na podlagi te prijave na agenciji Kolencu nato prepovedali letenje, dokler ne ponovi zdravniškega izpita, ni znano.

Sklepati gre, da tudi takrat niso preverjali, ali Kolenc spoštuje prepoved.

Na agenciji za civilno letalstvo so namesto odločnega ukrepanja po mnenju več naših sogovornikov naredili najbolj nenavadno potezo v celotni zgodbi: namesto da bi Kolencu preprečili letenje, so mu celo omogočili, da je kljub težkim očitkom zoper njega sredi leta 2012 opravljal pilotski izpit. Na vprašanje, kako je to mogoče, nam na agenciji niso odgovorili. A mnenje balonarjev je enotno: če bi inšpektorji opravljali svoje delo, lanske balonarske nesreče na Barju ne bi bilo.

Na slab nadzor opozarjali KPK, notranja revizija …

Na pomanjkljivosti nadzora agencije za civilno letalstvo nad zračnimi plovili so pred in po nesreči opozarjale še druge institucije. Poročilo KPK o korupcijskih tveganjih na ACL, ki ga je komisija izdala 4. junija 2012, torej slabe tri mesece pred balonarsko nesrečo, je ugotovilo, da se je zaradi povečanega odhoda izkušenih kadrov z ACL na mesta letalskih nadzornikov imenovalo neizkušene ljudi. Zato je pomanjkanje nadzora nad zrakoplovi označila z najvišjo, kritično stopnjo tveganja.

Odhod izkušenih nadzornikov so sprožili spori s takratnim direktorjem ACL Žigo B. Kotnikom, ki jih je povzročila predvsem nezakonita odpustitev treh sodelavk agencije. Te so menda izgubile službo zaradi opozarjanja na nepravilnosti na agenciji. Kmalu po odstavitvi Kotnika septembra lani je novi direktor Mirko Komac vse tri ponovno zaposlil. Kotnika pa je protikorupcijska komisija ovadila policiji.

Ugotovitvam protikorupcijske komisije glede slabo usposobljenih nadzornikov je pritrdila tudi zunanja revizija poslovanja ACL v letih 2011 in 2012, ki jo je decembra lani izvedel Inštitut za javno finančno pravo. Po ugotovitvah inštituta je takrat obstajalo visoko tveganje, da nekateri letalski nadzorniki na agenciji ne izpolnjujejo pogojev za zasedbo teh delovnih mest. Še več, agencija je leta 2012 zaposlila dva nova nadzornika, ki sta imela premalo delovnih izkušenj za zasedbo tega položaja.

Poleg omenjene preiskave policije nepravilnosti pri nadzoru nad zračnimi plovili preiskuje tudi računsko sodišče. To je namreč 5. junija letos objavilo sklep o reviziji na ACL. Pregledali bodo pravilnost in smotrnost poslovanja agencije – torej, ali je ACL delovala v skladu s predpisi ter ali in kako uspešno je izvajala naloge, ki so ji bile zaupane. »Vprašanja, kot je ‘ali in kako je agencija izvajala nadzor nad zračnim prometom’, sodijo v okvir ugotavljanja uspešnosti izvajanja nalog agencije in bodo v tem smislu tudi obravnavana,« nam je pojasnila Tina Eržen, vrhovna državna revizorka. Računsko sodišče se je po njenih besedah za revizijo ACL odločilo tudi zaradi prejetih pobud za izvedbo revizije.

Dokumenti, navedeni v članku

besedilo prijave, ki jo je podal balonar

Oddaja poletna potepanja, iz arhiva RTV Slovenija; na posnetku je Miro Kolenc viden v naslednjih časovnih intervalih: 4:01 – 4:08; 13:37-13:41; 14:44 – 14:55. DVD verzije posnetka oziroma slike iz posnetka, ki so kvalitetnejše, zaradi avtorskih pravic ne moremo objaviti.