Read this article in English

Informator policije Dejan Ornig je med decembrom 2012 in majem 2015 v dogovoru z dvema kriminalistoma vdiral v elektronsko pošto, profile na Facebooku, zasebne forume, zgodovino spletnega iskanja in ostalo spletno komunikacijo posameznikov, ki so se njemu ali policiji zdeli sumljivi, je moč razbrati iz korespondence med Ornigom in kriminalistoma, v katero smo vpogledali.

Policija nam je danes sporočila, da so zaradi suma storitve kaznivega dejanja enega izmed kriminalistov, ki je sodeloval z Ornigom, danes obvestili oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili specializiranega državnega tožilstva. Eden izmed vpletenih kriminalistov vsebine korespondence ni želel komentirati, potrjuje pa pristnost njegove korespondence z Dejanom Ornigom. Drugi kriminalist ne daje izjav.

Ornig je kriminalistoma pošiljal podatke o osebah, ki jim je vdrl v elektronsko komunikacijo: njihova imena, telefonske številke, naslove elektronske pošte in podatke o profilih na Facebooku ter vsebino njihove komunikacije prek Facebooka in elektronske pošte. S svojimi vdori je med drugim prestregel komunikacijo oseb, za katere sta on ali policija sumila, da se ukvarjajo z različnimi kriminalnimi dejanji ali so člani različnih ekstremističnih skupin. Kriminalista sta Ornigu dajala tudi navodila, katere osebe naj še »preveri«, izhaja iz korespondence, v katero smo vpogledali.

Ker policija za vdore ni pridobila nalogov sodišča, ampak je sodeč po korespondenci to v sodelovanju z Ornigom počela na lastno pest, je grobo kršila ustavna in zakonska določila o zasebnosti komunikacije slovenskih državljanov. Podatke o komunikaciji lahko namreč policija po 37. členu Ustave pridobi le z odredbo sodišča. Zato so vsi podatki o morebitnih kriminalnih aktivnostih, ki jih je z vdori pridobil Ornig, na sodišču neveljavni. Informacije o svojih vdorih je Ornig konec marca letos posredoval specializiranemu državnemu tožilstvu.

Kriminalista sta Ornigu pošiljala tudi uporabniška imena in naslove elektronske pošte, ki naj jih Ornig preveri. Kot je razvidno iz korespondence med Ornigom in kriminalistoma, sta slednja Ornigu posredovala osebne podatke sumljivih posameznikov, ki jih je Ornig potreboval za vdore, na primer za ugibanje gesel in varnostnih vprašanj na Facebooku ali Gmailu.

Ornig, sicer v javnosti bolj znan kot tisti, ki je razkril varnostne ranljivosti policijskega komunikacijskega sistema Tetra, je po lastnih besedah v času sodelovanja s kriminalistoma, ki naj bi trajalo od decembra 2012 do maja lani, vdrl v elektronsko komunikacijo več kot 300 oseb. Po njegovi oceni vsaj petina izmed njih ni bila vpletena v kriminalno aktivnost. V njihovo komunikacijo je vdrl le zato, da je dobil potrebne podatke za vdor v komunikacijo njihovih kolegov, ki sta jih on ali policija imela za sumljive.

Z vdori v profile na Facebooku in prenosom podatkov o »prijateljih« na tem družbenem omrežju je Ornig po lastnih besedah pridobil tudi več tisoč osebnih podatkov (telefonskih številk, naslovov elektronske pošte) oseb, ki so bile povezane s sumljivimi posamezniki. Čeprav večina izmed teh oseb najverjetneje ni bila vključena v kriminalna dejanja, je Ornig te podatke posredoval policiji.

Kot je razvidno iz korespondence, je Ornig do septembra 2014 sodeloval s kriminalistom Klemnom Radetičem z oddelka za operativno analitiko policijske uprave Ljubljana. Po odhodu kriminalista Radetiča je začel sodelovati z drugim policistom s tega oddelka, kriminalistom Mitjo Mišigojem. Sodelovanje, ki se je zaključilo maja lani, je po besedah Dejana Orniga najbolj intenzivno potekalo prav s slednjim. Kriminalistu Mišigoju naj bi podatke, ki jih je dobil z vdori, zaradi njihovega velikega obsega dostavljal kar na USB-ključku. V tem času je o nekaterih sumljivih posameznikih po lastni oceni zbral tudi za več 100 MB fotografij, prepisov komunikacije in ostalih občutljivih podatkov.

Ornig in oba kriminalista so za medsebojno komunikacijo večinoma uporabljali zasebno elektronsko pošto. V nekaj primerih pa kriminalista Ornigu odgovarjata tudi z uradnega elektronskega naslova s končnico policija.si. Iz medsebojne komunikacije prav tako izhaja, da sta bila kriminalista seznanjena, kako je Ornig prišel do podatkov. V več sporočilih namreč Ornig kriminalistoma opiše, na kakšen način je vdrl v elektronsko komunikacijo posameznikov. Kriminalista sta nato v nekaterih primerih Orniga prosila za še več podatkov o osebah oziroma mu posredovala spiske elektronskih naslovov in uporabniških imen oseb, ki naj jih Ornig še preveri.

Preberite: zakaj in kako je Dejan Ornig vdiral v zasebno komunikacijo posameznikov

V več telefonskih pogovorih s podcrto.si o sodelovanju z Dejanom Ornigom je nekdanji kriminalist Klemen Radetič zatrjeval, da o vdiranju Orniga v elektronsko komunikacijo ne ve nič. Potrdil pa nam je pristnost korespondence z Ornigom prek svojega Gmail računa elektronske pošte. Ko smo mu povedali, da mu Ornig v tej korespondenci opisuje, na kakšen način vdira v elektronsko komunikacijo sumljivih oseb in da je iz korespondence razvidno, kako Radetič Ornigu daje občutljive podatke o sumljivih osebah, ki jih Ornig potrebuje za svoje vdore, je Radetič odgovoril, da zadeve ne želi več komentirati. Pojasnil je, da je njegovo sodelovanje z Ornigom stvar policije, iz katere je sam odšel, zato se naj s svojimi vprašanji obrnemo nanje. Zatrdil pa je, da z Ornigom ni sodeloval na lastno pest, da so na policiji za način njegovega sodelovanja z Ornigom vedeli in da ima policija v zvezi s tem »vse zabeleženo«.

Kriminalistoma Radetiču in Mišigoju sta bila med drugim nadrejena zdajšnji direktor kriminalistične policije na generalni policijski upravi (GPU) Branko Japelj in zdajšnji generalni direktor policije Marjan Fank. Japelj je bil do novembra 2013 vodja kriminalistične policije policijske uprave Ljubljana in zato nadrejen oddelku za operativno analitiko, kateremu sta pripadala kriminalista Radetič in Mišigoj. Japelj je nato novembra 2013 postal pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije na generalni policijski upravi (GPU), marca lani pa direktor kriminalistične policije. Japlja je na mestu vodje kriminalistične policije novembra 2013 zamenjal Damjan Petrič. Zdajšnji generalni direktor policije Marjan Fank je bil v času začetka Ornigovega sodelovanja s policijo do avgusta 2013 pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na GPU, avgusta 2013 pa je postal direktor te uprave. Od novembra 2014 opravlja delo generalnega direktorja policije.

Na policiji so nam potrdili, da je Marjana Fanka minister za pravosodje Goran Klemenčič že februarja letos obvestil o Ornigovem početju. Klemenčiča smo namreč prek tretje osebe takrat prosili za neuradno mnenje glede Ornigovih dejanj. Klemenčič naj bi po besedah policije Fanku povedal, »da konkretna oseba (Dejan Ornig, op. a.) v določenem krogu oseb širi informacijo, da je delovala kot policijski vir in da je bilo njeno domnevno nezakonito ravnanje posledica sodelovanja s policijo oziroma navodili kriminalistov.«

S policije so nam ta torek najprej sporočili, da je takrat Fank »odredil strokovni nadzor nad delom enot, ki se na Policijski upravi Ljubljana in na Upravi kriminalistične policije ukvarjata s kriminalistično obveščevalnim delom. Nadzor ni potrdil informacije, da bi kriminalist dajal navodila, naj se izvršujejo vdori, pokazal pa je neprimernost komuniciranja kriminalista s konkretno osebo (Dejanom Ornigom, op. a.) preko elektronske pošte. Nadzor je pokazal še, da je kriminalist konkretno osebo večkrat opozoril na prepoved izvrševanja kaznivih dejanj, po ugotovitvi, da je konkretna oseba vpletena v domnevno druga nezakonita dejanja, pa je bilo sodelovanje prekinjeno.« S policije so nam sporočili tudi: »Policija v primeru, ki ga omenjate, ne razpolaga s konkretnimi podatki, da bi konkretna oseba po naročilu določenega kriminalista izvrševala vdore v elektronske komunikacije.«

Iz korespondence, ki smo jo analizirali, sicer ni razvidno, da bi kateri izmed kriminalistov Orniga kadar koli opozoril na »prepoved izvrševanja kaznivih dejanj«. Takšnih opozoril ni niti na mestih, kjer Ornig kriminalistoma opisuje, kako pridobiva posamezne podatke.

Po naših nadaljnjih vprašanjih in vpogledu v del komunikacije med Ornigom in kriminalistom Mitjo Mišigojem, pa so nam s policije danes sporočili, da so »po potrditvi razlogov za sum, da je policist storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, 10. 6. 2016, obvestili Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva RS.«

Za komentar smo v ponedeljek prek elektronske pošte in telefona večkrat zaprosili tudi kriminalista Mitjo Mišigoja. Ker ga nismo uspeli dobiti, smo mu vprašanja poslali prek tiskovne predstavnice ljubljanske policijske uprave. S policije so nam nato sporočili, da se kriminalist na naša vprašanja ne bo odzval.

Korespondenca med Ornigom in kriminalistoma, ki kaže na nezakonito pridobivanje informacij, lahko povzroči težave policiji, tožilstvu in sodiščem. Po pravni doktrini sada zastrupljenega drevesa so namreč neveljavni vsi dokazi v sodnem postopku, do katerih je policija prišla na nezakonit način, in posledično tudi vse informacije, pridobljene na podlagi teh nezakonitih dokazov. Najbolj odmeven primer tega je Balkanski bojevnik, kjer so bili nekateri obtoženci na prvi stopnji oproščeni tudi zato, ker policija ni znala pojasniti, kako je dobila njihove telefonske številke. Posledično je sodišče kot neveljavne označilo tudi prisluhe tem telefonskim številkam.

Ornig je mediju podcrto.si povedal, da kriminalistov ni nikoli vprašal, koliko oseb je bilo dejansko obsojenih na podlagi podatkov, pridobljenih z njegovimi vdori v komunikacijo, oziroma koliko takšnih sojenj trenutno poteka.

Primer sodelovanja Dejana Orniga in policije ponovno kaže na težave slednje pri pridobivanju podatkov o osumljencih kaznivih dejanj. Na podcrto.si smo že v začetku leta 2014 razkrili nezakonito in neustavno delovanje policije pri pridobivanju podatkov o bralcih oziroma piscih komentarjev na različnih slovenskih spletnih portalih. Policija je podatke o IP-naslovih bralcev pridobivala brez sodnih odredb, čeprav zakon in ustava izrecno zapovedujeta sodno odredbo za pridobitev kakršnih koli podaktov, vezanih na (elektronsko) komunikacijo. Čeprav so na policiji in notranjem ministrstvu takrat priznali, da je bilo njihovo početje nezakonito, smo jih na podcrto.si pri takšnem pridobivanju podatkov o bralcih portalov še večkrat ujeli – nazadnje novembra lani. Februarja letos je nato informacijski pooblaščenec potrdil naša razkritja in ugotovil, da policija upravljavce portalov za podatke o bralcih še kar množično zaproša mimo sodišč.

Zgodbe na Pod črto omogočate bralci z donacijami. Podprite naše delo.