Prvi ponedeljek v letošnjem oktobru so središče Ljubljane razsvetlili ognjemet in svetloba bakel. Po poročanju RTV Slovenija so ob domnevno največjem pirotehničnem dogodku v Sloveniji do zdaj nogometni navijači uporabili okoli 100 raketnih izstrelkov in številne dimne bombe.

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je naslednji dan objavila podatke z merilnih mest za delce v zraku. Podatki kažejo, da se je tisti večer v zgolj 40 minutah onesnaženost zraka z delci PM10 podeseterila. Dvignila se je z običajnih 40 na več kot 400 mikrogramov na kubični meter zraka. Raven delcev je po opozorilih ARSO bila še večja v neposredni bližini ognjemeta, saj so njihova merilna mesta postavljena stran od prireditvenih prostorov v mestu.

Za zdravje je lahko škodljiva že kratkotrajna izpostavljenost zraku, ki je onesnažen z delci. Še večji problem pa je, da je izpostavljenost onesnaženemu zraku v Evropi kronična, posebno v evropskih mestih. Po oceni Evropske agencije za okolje v Evropi zaradi posledic onesnaženja zraka s finimi delci umre skoraj 240.000 ljudi letno.

Delci so vrsta onesnaževal zraka in so v tekočem ali plinastem stanju suspendirani v njem. Označujejo se s kratico PM (ang. particulate matter). Koncentracije delcev se merijo v mikrogramih na kubični meter zraka (µg/m³).

Delce razvrščamo glede na velikost oziroma aerodinamični premer, ki se meri v mikrometrih (μm). Tisti s premerom, manjšim od 10 μm, se označujejo s kratico PM10. Delci s premerom, manjšim od 2,5 μm, pa se označujejo s kratico PM2,5.

Delci PM10 zajemajo tudi delce PM2,5.

Med onesnaževali zraka, ki višajo smrtnost, so tudi dušikovi oksidi, ozon, ogljikov monoksid in žveplovi dioksidi. Vendar so posledice izpostavljenosti delcem (tako PM10 kot PM2,5), posebno finim delcem (PM2,5), najbolj preučene in se uporabljajo kot nadomestni kazalnik onesnaženosti zraka na splošno. »Velikost [delcev] vpliva predvsem na prehajanje manjših delcev preko membrane celic neposredno v krvni obtok in tako razširitev s krvjo po celotnem telesu in škodljiv učinek v večini telesnih tkiv,« nam je pisno odgovorila specialistka javnega zdravja Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Zato se v članku osredotočamo na onesnaženost z delci PM2,5.

Premer delcev PM2,5 je vsaj 30-krat manjši od premera povprečnega človeškega lasu, zato teh delcev ni mogoče videti s prostim očesom.

Delce PM2,5 imenujemo fini delci.

V Sloveniji zaradi onesnaženja zraka s finimi delci letno umre več kot 800 ljudi

Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ima Slovenija v primerjavi s povprečjem držav Evropske unije (EU) nadpovprečne ravni izpustov finih delcev na prebivalca že več desetletij.

Čeprav količina izpustov finih delcev na prebivalca počasi pada, se Slovenija še vedno »uvršča med države Evropske unije z bolj onesnaženim zrakom in je v vrhu po izpustih delcev na prebivalca in tudi na enoto površine«, so v pisnem odgovoru potrdili tudi na ARSO.

Smrtnost zaradi onesnaženosti z delci v zadnjih desetletjih prav tako pada. Vendar pa je v Sloveniji smrtnost, ki jo je mogoče pripisati onesnaženju zraka s finimi delci, še vedno višja od povprečja držav Evropske unije.

»Najpogosteje delci različnih velikosti v telo vstopijo preko dihal, kjer se sproži oksidativni stres in vnetje, posledično pa se večja odzivnost dihal najpogosteje odraža v kašlju in oteženem dihanju, če že imamo kakšne pridružene bolezni,« nam je v pogovoru pojasnila dr. Andreja Kukec z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Učinki delcev na zdravje ljudi so odvisni od velikosti in kemijske sestave delcev. Tiste, ki so večji od 10 μm, zadržimo v zgornjih dihalnih poteh, v nosu in obnosnih votlinah. »Manjši delci, to so manjši od 10 μm, pa lahko dosežejo tudi spodnje dihalne poti. Potem ko še manjši delci, to so tisti, manjši od 2,5 μm, prodrejo v pljučne mešičke,« je povedala dr. Kukec.

Bolezni s smrtnim izidom, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pri izračunih kazalnikov upošteva kot posledico onesnaženja zraka s finimi delci, so ishemična bolezen srca, možganska kap, rak na pljučih, kronična obstruktivna pljučna bolezen in akutne okužbe spodnjih dihal.

V letu 2019 bi lahko v Sloveniji preprečili 823 smrti, če bi odpravili onesnaženje zraka s finimi delci, ugotavlja ameriški Inštitut za preučevanje vplivov na zdravje (Health Effects Institute, HEI).

Ljubljana je po koncentracijah finih delcev med najbolj onesnaženimi mesti v Evropi

V letu 2022 je 98 odstotkov prebivalcev Evrope živelo na območjih s koncentracijami delcev, ki so presegale priporočila SZO. To je pokazala preiskava kakovosti zraka, ki jo je v začetku septembra letos objavila naša partnerska organizacija Deutsche Welle v okviru projekta Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJNet), katere člani smo Pod črto. V analizi so uporabili podatke storitve programa Copernicus za spremljanje ozračja.

Do podobnih ugotovitev o onesnaženosti zraka v Evropi so prišli pri Guardianu, kjer so uporabili zbir podatkov raziskovalcev na Univerzi v Utrechtu in na Švicarskem inštitutu za tropsko medicino in javno zdravje (Swiss Tropical and Public Health Institute, TPH) ter grafično prikazali kakovost zraka v letu 2019.

Razmere so po ugotovitvah Deutsche Welle najslabše v mestih, v njih pa živi več kot 70 % prebivalcev Evrope. Za primerjavo so zato vzeli izbor evropskih mest in analizirali satelitske meritve finih delcev na ravni regije, v kateri se večja mesta nahajajo. Posebej za Ljubljano so naredili ožji izbor ustreznega območja in nam omogočili primerjavo z ostalimi večjimi mesti.

Ugotovili smo, da so meritve koncentracij finih delcev v Ljubljani podobne meritvam v najbolj onesnaženih mestih v Evropi – umeščamo se takoj za Verono, Padovo in Milano. Po onesnaženosti pa so najbolj problematični zimski meseci.

V Evropi dihamo bolj onesnažen zrak, kot mislimo

Za omejitev posledic onesnaženega zraka na zdravje ljudi SZO priporoča mejne vrednosti koncentracij posameznih onesnaževal, med njimi tudi finih delcev. Mejna vrednost je raven koncentracije delcev, določena na podlagi znanstvenih dognanj, ki jo je v določenem roku treba doseči, ko pa se ta doseže, se ne sme preseči.

Aktualna priporočila SZO iz leta 2021 so, da povprečna dnevna raven finih delcev ne sme presegati 15 µg/m³, povprečna raven v koledarskem letu pa ne bi smela presegati 5 µg/m³. Vendar ta priporočila trenutno niso uzakonjena na ravni Evropske unije.

Povprečna letna mejna vrednost za fine delce v Evropski uniji in posledično tudi v Sloveniji je trenutno postavljena na 20 µg/m³, kar je 4-krat toliko, kot priporoča SZO.

Evropski parlament je 13. septembra letos, nekaj dni po objavi analize Deutsche Welle, obravnaval predlog nove direktive Evropske komisije o kakovosti zraka v Evropi.

Evropska komisija je v novi direktivi o kakovosti zraka v Evropi za letno povprečje predlagala mejno vrednost 10 µg/m³, ki bi jo države članice morale uveljaviti do leta 2030. Evropski parlament pa je temu dodal predlog, ki bi države članice obvezal, da do leta 2035 uveljavijo mejno vrednost 5 µg/m³, kot jo predlaga tudi SZO.  Predlog čaka še obravnava na seji Evropskega sveta, ki bo predvidoma decembra letos.

Predlagano mejno vrednost za leto 2035, ki sledi aktualnim priporočilom SZO, trenutno presega praktično vsa Evropa. Posledično trenutno večina Evropejcev diha bolj onesnažen zrak, kot je po ocenah SZO varno za zdravje ljudi.

Koncentracije finih delcev na večini merilnih mest v Sloveniji bistveno presegajo priporočila

V Sloveniji za zdaj ne presegamo trenutno še veljavne mejne vrednosti koncentracij finih delcev, ki za letno povprečje znaša 20 µg/m³, vendar pa se ji marsikje približamo – kritična področja so Ljubljana z okolico, Celje z okolico in Maribor. Vendar »celo ravni pod sedanjimi zakonodajnimi mejnimi vrednostmi predstavljajo zdravstveno tveganje«, opozarja ARSO v poročilu Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2021.

»Glede na predlog nove direktive (če bi veljala že sedaj) bi bila v Sloveniji presežena mejna letna vrednost za PM2,5 na vseh urbanih merilnih mestih, za PM10 pa ne na vseh, ampak na večini urbanih merilnih mest,« so nam pisno odgovorili z ARSO.

V Sloveniji so se po podatkih ARSO povprečne letne koncentracije finih delcev na posameznih merilnih mestih v letu 2022 gibale med 9 in 16 µg/m³. Govorimo torej o koncentracijah finih delcev, ki presegajo priporočila SZO tudi za 3-krat ali več.

Nove omejitve letnih koncentracij finih delcev, ki bi jih morali doseči do leta 2030 in 2035, trenutno presegamo praktično na vseh merilnih mestih. Ta se nahajajo v Ljubljani, Mariboru, Kočevju, Novi Gorici in Celju.

Ob nižjih omejitvah letnih povprečij pa bi po novi direktivi začela veljati tudi omejitev dnevnih ravni finih delcev.

Omejitev dnevnih koncentracij finih delcev v Sloveniji trenutno ni predpisana, se pa izvajajo in objavljajo urne in dnevne meritve. V skladu s predlagano direktivo, kot jo je amandmiral Evropski parlament, bi do leta 2030 morali doseči, da povprečna dnevna raven finih delcev ne presega 25 µg/m³ več kot 18 dni na leto. Do leta 2035 pa bi se dnevna mejna vrednost znižala na 15 µg/m³.

Podatki za Slovenijo kažejo, da smo v tekočem letu samo do konca julija predlagane dnevne mejne vrednosti presegli več kot 18-krat na večini merilnih mest. Največkrat je bila predlagana dnevna mejna vrednost 15 µg/m³ presežena v Celju, in sicer 63-krat.

Na končno koncentracijo delcev v zraku ob že sicer visoki količini izpustov na prebivalca, ki presega povprečje EU, vplivajo tudi drugi dejavniki. »[V]seeno moramo tu upoštevati tudi geografske danosti Slovenije in pa tudi meteorološke razmere, ker imamo veliko območij z ozkimi dolinami in kotlinami, kar posledično botruje temu, da imamo slabe meteorološke razmere, zlasti v zimski sezoni [so] pogoste temperaturne inverzije,« nam je v pogovoru povedala dr. Kukec.

Na ARSO so nam pisno pojasnili, da kljub zmanjševanju onesnaženosti zraka z delci še vedno občasno izmerijo visoke ravni delcev, kar se zgodi predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah v kurilni sezoni. »V Sloveniji so zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp predvsem v zimskem času pogoji za redčenje onesnaženja v zraku pogosto slabi,« so še dodali.

Kako je torej mogoče doseči zmanjšanje onesnaženosti zraka s finimi delci? »Za znižanje ravni delcev v zunanjem zraku je tako treba zmanjšati izpuste, saj na geografsko lego in vreme nimamo vpliva,« so v pisnem odgovoru zatrdili na ARSO.

Kurjenje lesa v gospodinjstvih je glavni vir izpustov finih delcev

Na podlagi podatkov Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) smo na Pod črto izluščili glavne vire izpustov finih delcev v Sloveniji. Daleč največ ton izpustov delcev nastane pri rabi goriv v gospodinjstvih, predvsem pri kurjenju lesa.

Temu z velikim razkorakom sledijo industrijski izpusti ter cestni promet. Na repu pa so ostale kategorije, kot so izvencestni promet, proizvodnja elektrike in toplote, odpadki, raba topil in kmetijstvo (predvsem živinoreja). Ostali viri izpustov, ki v zgornji vizualizaciji niso navedeni, skupaj predstavljajo manj kot odstotek.

Občasno se pojavijo tudi dodatni viri delcev, kot so divji požari, izbruhi vulkanov ali puščavski pesek, vendar se v poročilih ARSO za UNECE naravni viri ne upoštevajo pri vsoti izpustov v državi.

Podrobnejši razrez rabe goriv v gospodinjstvih pokaže naslednje: čeprav so lesna goriva v letu 2021 predstavljala 39 odstotkov vseh porabljenih goriv v gospodinjstvih, so male kurilne naprave na les prispevale več kot 99 odstotkov izpustov delcev zaradi rabe goriv v gospodinjstvih.

Najbolj onesnažujoči izmed malih kurilnih naprav na les so odprti kamini, ki so v primerjavi s kaminsko pečjo tudi manj energetsko učinkoviti.  Vendar so po podatkih dansko-nemškega projekta Clean Heat tudi kaminske peči in kotli na les zelo onesnažujoči, predvsem tisti, izdelani pred letom 1990. Tudi novejše kaminske peči in kotli na les, niti tisti z znakom za okolje, ne zaostajajo dosti, saj onesnažujejo 25-krat bolj kot star tovornjak brez filtra. Še najmanj izmed kurilnih naprav na les k izpustom finih delcev prispevajo kotli na pelete, a še vedno 5-krat toliko kot star tovornjak brez filtra. Avtorji projekta zagovarjajo daljinsko ogrevanje in ogrevanje na plin v mestih, na podeželju pa toplotne črpalke in kotle na lesne pelete.

»Večina delcev, ki nastanejo pri kurjenju lesa, je posledica uporabe zastarelih kurilnih naprav gospodinjstev,« so v pisnem odgovoru pojasnili na ARSO. Po podatkih ministrstva za okolje za leto 2018 je v Sloveniji približno 205.000 kurilnih naprav na trdno gorivo, glavnino tega predstavlja les. Več kot polovica teh naprav je bila leta 2018 stara vsaj 20 let.

Več kot 40.000 malih kurilnih naprav je bilo od takrat zamenjanih. Skoraj dve tretjini zamenjanih naprav so nadomestile toplotne črpalke, preostanek pa plinski kondenzacijski kotli in kotli na lesno biomaso, so nam pisno odgovorili z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Za menjavo malih kurilnih naprav so med letoma 2019 in 2022 namenili skoraj 100 milijonov evrov. Toda, kot piše v novem Operativnem programu nadzora nad onesnaževanjem zraka, ki je še v postopku sprejemanja, se še vedno uporablja vsaj 100.000 starih neučinkovitih kotlov na lesno biomaso.

Kako bo Slovenija pravočasno znižala izpuste finih delcev?

Države EU so zavezane k postopnemu zniževanju izpustov finih delcev na letni ravni, kar Sloveniji za zdaj uspeva. Do leta 2020 smo bili zavezani k znižanju izpustov finih delcev za 25 % glede na leto 2005. Čaka pa nas nova zaveza, ki je predpisana za leto 2030: do takrat moramo izpuste finih delcev znižati za 60 % glede na leto 2005, torej še za dodatnih 3,5 tisoč ton v primerjavi z letom 2021.

Tekom desetletij so se izpusti delcev po sektorjih znižali iz več razlogov, ugotavlja ARSO.

Izboljšala se je toplotna izolacija stavb in povečala raba plina namesto premoga tako v industriji kot v gospodinjstvih. V slednjih se uporabljajo čistejše peči za ogrevanje, vendar so k manjšim izpustom prispevale tudi toplejše zime. V industriji se je modernizirala proizvodnja cementa, apna in aluminija, v cestnem prometu pa so se uvedli filtri za delce pri novih vozilih.

Obenem so določeni dejavniki tekom let prispevali k višanju izpustov.

Gospodinjstva so v času recesije povečala izpuste delcev zaradi kurjenja biomase v neučinkovitih pečeh. Uporaba biomase se je v gospodinjstvih povečala zaradi ugodnejše cene v primerjavi z drugimi gorivi in tudi zaradi državnih spodbud k uporabi obnovljivih virov energije. Večja poraba goriva v cestnem prometu v zadnjih letih pa je do določene mere izničila tehnološke izboljšave vozil.

Vsebine na Pod črto že devet let ustvarjamo s podporo bralk in bralcev. Če želite podpreti naše delovanje v 2023, nas lahko z donacijo po svojih zmožnostih podprete TUKAJ. Hvala!

Kako se bo Slovenija lotila glavnega vira izpustov?

Na vprašanje, koliko malih kurilnih naprav bi bilo še treba zamenjati, da bi pravočasno znižali izpuste finih delcev do leta 2030, na MOPE niso podali točnega odgovora.

Prepoved uporabe malih kurilnih naprav na les bi bila pravno sprejemljiva samo, če bi bila postopna in bi bile na voljo ustrezne alternative in finančna podpora uporabnikom, ugotavlja Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) v analizi, ki jo je leta 2021 pripravil za društvo Focus. Ponekod v Evropi so že prepovedali uporabo najbolj onesnažujočih malih kurilnih naprav ali celo kurjenje trdne biomase v celoti.

Ukrepi na področju kurjenja lesa v Sloveniji so razpeti med nasprotujoče si cilje, saj ima raba lesnega goriva več vidikov. Z vidika javnega zdravja je to vir onesnaženja, ki ga država nadzira in omejuje, po drugi strani pa predstavlja obnovljiv vir energije, s katerim država nadomešča rabo fosilnih goriv, kjer daljinsko ogrevanje ni možno. Hkrati pa je kurjenje lesa prepoznano kot zanesljiv in konkurenčen vir energije, ki Sloveniji kot gozdnati državi daje primerjalno prednost.

Trenutno je v pripravi osnutek novega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za Slovenijo, ki pa po oceni evropske Mreže za podnebne ukrepe (CAN Europe) ni dovolj ambiciozen pri ciljih za zmanjšanje porabe energije in povečanje deleža obnovljivih virov energije.

V Sloveniji je sicer velik potencial obnovljivih vodnih virov energije, vendar se ti nahajajo na zaščitenih območjih, kjer bi bilo tveganje za naravo in zdravje zelo visoko, so nam pisno pojasnili z MOPE. Možnosti rabe obnovljivih virov so torej omejene, v osnutku načrta pa je predvideno, da Slovenija ne bo zviševala porabe lesne biomase v energetske namene, temveč jo bo celo malenkost znižala in spodbujala prehod na toplotne črpalke in daljinsko ogrevanje, so nam odgovorili z MOPE.

Operativni program ohranjanja kakovosti zraka, ki ga je vlada sprejela leta 2021, sicer obravnava področje ogrevanja stavb v prvi vrsti z ukrepi za zmanjšanje same potrebe po energiji, predvsem z energetsko prenovo stavb.

Prizadeva si za širitev daljinskega ogrevanja (tudi s postavljanjem novih skupinskih kotlovnic), na območjih razpršene poselitve pa za nadomestitev starejših malih kurilnih naprav z novejšimi ali s toplotnimi črpalkami. Predvideva izobraževanje uporabnikov in spodbujanje k uporabi subvencij in kreditov za uresničevanje ukrepov, ki jih financirajo Eko sklad in nekatere občine.

Med ukrepe uvršča tudi onemogočanje kurjenja odpadkov v malih kurilnih napravah in na prostem.

Vendar se po ugotovitvah Petkove analize inšpekcija izkazuje za neučinkovito, saj so odzivni časi na prijave predolgi, kazni za neizpolnjevanje predpisov pa relativno nizke. O pomanjkanju kadra in sredstev poroča tudi Inšpektorat za okolje in prostor v letnih poročilih. Poleg okrepitve okoljskega inšpektorata Petek predlaga tudi prenos pristojnosti za inšpekcijski nadzor nad malimi kurilnimi napravami z državne na občinsko inšpekcijo.

Z MOPE so nam pisno pojasnili, da so se s Skupnostjo občin in Združenjem mestnih občin že ob spremembi zakonodaje leta 2017 »pogovarjali o prevzemu nadzora na občinskem nivoju, vendar občine niso bile zainteresirane«. V osnutku novega Operativnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka je sicer predvideno zagotavljanje pogojev za ustrezno delovanje inšpekcijskih služb na področju malih kurilnih naprav. Spremenili bi tudi zakonodajo, da bi uporabnikom onemogočili izogibanje dimnikarskim storitvam ter uvedli nadzor nad dimnikarji samimi.

Na občinski ravni je sicer že sedaj nekaj možnosti vplivanja na izpuste delcev. Občine imajo po Petkovi oceni že zdaj pravno podlago za sprejemanje načrtov za kakovost zraka in odlokov na področju malih kurilnih naprav, določijo lahko prioritetno lestvico energentov za ogrevanje, prepovedo lahko na primer tudi rabo pirotehničnih sredstev. Toda Zakon o urejanju prostora glede tega ni nedvoumen, zato Petek predlaga spremembo zakona tako, da bi bilo nedvoumno določeno, da lahko občine v občinskih (podrobnih) prostorskih načrtih urejajo pravila s področja uporabe energentov v novih in obstoječih gradnjah.

Od objave analize pred dvema letoma »ni bilo prenosa inšpekcijske pristojnosti na občine glede onesnaževanja zraka, Zakon o urejanju prostora ni nič drugačen kot prej«, so nam pisno odgovorili iz društva Focus.

Občine se zato še vedno redko odločijo za sprejem odlokov, ki bi določali rabo energentov, ker »kadar kdo zaradi tega vloži tožbo na Ustavno sodišče, je slednje še vedno zelo naklonjeno tožečim strankam v takih postopkih«, nam je povedal Petek.

Z MOPE so nam odgovorili, da se morajo glede našega vprašanja o spremembi Zakona o urejanju prostora najprej uskladiti z Ministrstvom za naravne vire in prostor.

V operativnem programu nadzora nad onesnaževanjem, ki ga vlada pripravlja, je sicer predviden predlog zakona o energetski politiki, ki bi uvedel obveznost občin, da predpišejo prioritetno rabo energentov, pri čemer bodo morale nujno upoštevati kriterij kakovosti zraka.

V novem operativnem programu so vključeni tudi dodatni ukrepi, za katere najnovejše projekcije kažejo, da naj bi omogočili znižanje izpustov delcev v skladu s cilji do leta 2030. Med načrtovane ukrepe poleg ozaveščanja spadajo med drugim priprava prostorske karte načrtov ogrevanja in izpustov delcev glede na onesnaženost posamičnega območja, uvedba standardov kakovosti lesnih goriv in strokovna podpora proizvajalcem lesnih goriv.

V Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu je predvideno tudi, da se za energetske namene načeloma uporablja le les slabše kakovosti, medtem ko bi se kakovostnejši les predelal v izdelke z višjo dodano vrednostjo. »Lesno biomaso bo v energetske namene mogoče izrabljati le nadzorovano in s čim višjim izkoristkom in čim manjšim negativnim vplivom na okolje, kar bo tako izobraževalni, zakonodajni kakor tudi tehnično izvedbeni izziv« so še dodali na MOPE.

Posledice onesnaženja bomo na zdravju čutili še dolgo

Učinki na zdravje so odvisni od koncentracije onesnaževala v zraku in časa izpostavljenosti. Toda, kot je opozorila Simona Perčič z NIJZ, »najnovejše raziskave, ki jih je objavila tudi Svetovna zdravstvena organizacija, poudarjajo, da ni najmanjšega tveganja za ljudi, torej se pričnejo učinki na zdravje [zaradi] onesnaževal zraka že pri najnižjih koncentracijah«.

Raziskave kažejo, da obstaja povezava med onesnaženjem zraka in smrtnostjo tudi, kadar so ravni onesnaževal pod priporočili SZO. Dokazov o varni stopnji izpostavljenosti onesnaževalom zraka ni, kot so zapisali v reviji Lancet Planetary Health.

Epidemiološke študije ugotavljajo, da delci vplivajo na razvoj in poslabšanje bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, nekaterih nevroloških obolenj in sladkorne bolezni tipa 2. »Predvsem pa se v zadnjih desetih letih raziskovalci osredotočajo na negativne izide v času nosečnosti, kot je prezgodnje rojstvo, s tem povezano tudi nizka porodna teža, kar lahko tudi poslabša kakovost življenja v kasnejšem obdobju,« je poudarila dr. Kukec.

Onesnaženje zraka s finimi delci posebej ogroža skupine prebivalcev, kot so nosečnice, dojenčki in otroci, starejše osebe in kronično bolne osebe. »Nenazadnje pa če upoštevam tudi demografske kazalce, tudi tiste z nižjim socioekonomskim položajem,« je še dodala dr. Kukec.

Zaskrbljujoč je zato tudi podatek, da je najvišja letna raven finih delcev zadnja tri leta zapored bila izmerjena na merilnem mestu, ki se nahaja v bližini Splošne bolnišnice Celje.

NIJZ institucijam, kot so domovi za ostarele, vrtci, šole in bolnišnice, katerih uporabniki spadajo med ranljive skupine za onesnaženje z delci, priporoča zračenje v času, ko koncentracije delcev padajo. Priporoča tudi, da se tovrstne institucije gradijo na neonesnaženih področjih.

»Zaposleni sicer skušajo slediti priporočilom, a občasno je treba prostore prezračiti tudi takrat, ko je koncentracija delcev višja,« so nam pojasnili iz celjske bolnišnice. Ventilacijski sistem je namreč vzpostavljen samo v nadomestni novogradnji, ne pa tudi v starejšem delu bolnišnice.

Vrtci in šole v mestnih središčih, kjer je onesnaženje z delci največje, naj bi po priporočilih NIJZ organizirali izhode otrok v času nižjih koncentracij delcev v predele okolja, ki ni tako onesnaženo. Ravnali naj bi se po dnevnih in urnih napovedih preseganja mejnih vrednosti delcev, ki jih objavlja ARSO.

»Zdravi otroci so po navodilih NIJZ lahko zunaj omejen čas, če število delcev ne preseže 100 mikrogramov/m³ zraka, kronično bolni pa, če vrednosti na presežejo 70 mikrogramov/m³ zraka,« piše v priporočilih, ki so jih v sodelovanju z NIJZ pripravili v Vrtcu Jelka. Ta se nahaja v bližini merilne postaje v ljubljanskem Bežigradu, ki je po meritvah takoj za Celjem. Vendar so napotki NIJZ v zvezi z zračenjem in izhodi otrok »v praksi le delno izvedljivi in tudi s stališča onesnaženosti notranjega zraka, kjer je večje število otrok, tudi dvorezni, saj vemo, da je prostore, v katerih se nahaja veliko oseb, potrebno zračiti čim pogosteje, da zrak v prostorih tudi mikrobiološko ‘očistimo’« nam je odgovorila Renata Rom Mrcina, organizatorka prehrane in zdravstveno-higienskega režima v Vrtcu Jelka.

Znižanje izpustov delcev in postavitev potencialnih dodatnih sežigalnic odpadkov v Sloveniji

Ob petih sosežigalnicah je edina sežigalnica odpadkov trenutno v Celju, kjer meritve onesnaženja s finimi delci na letni ravni presegajo Ljubljano. Celje se tako uvršča na prvo mesto po onesnaženju s finimi delci v Sloveniji.

Prejšnja vlada je sprejela uredbo, ki omogoča, da bi na območju Slovenije stale do štiri sežigalnice, aktualna vlada pa razmišlja o dodelitvi največ ene ali dveh dodatnih koncesij. V Celju si prizadevajo za povečanje kapacitete obstoječe sežigalnice, za postavitev novih sežigalnic pa so po poročanju N1 zanimanje že pokazali v Ljubljani, Mariboru in Kočevju, vendar pa je župan slednjega od projekta odstopil.

Kot je v sklopu naše serije Problemi s plastiko že razložil Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja, je sosežig ali sežig odpadkov nevaren za okolje in zdravje, ker mnogo onesnažil konča v zraku.

Kot zgled za postavitev dodatnih sežigalnic v Sloveniji se velikokrat omenja Dunaj. Toda ugotovitve raziskave o smrtnosti zaradi finih delcev v evropskih mestih, objavljene v reviji Lancet Planetary Health, Dunaja ne kažejo kot zglednega.

Dunaj se po tej raziskavi namreč uvršča med mesta, v katerih je bilo leta 2015 okoli 7 odstotkov smrti posledica onesnaženja zraka s finimi delci. Ljubljana pa – še pred morebitno postavitvijo sežigalnice – spada v skupino evropskih mest, v katerih je bilo leta 2015 kar 9 odstotkov smrti mogoče pripisati onesnaženju s finimi delci.

To je med drugim tudi posledica slabše prevetritve, saj je po podatkih ARSO povprečna letna jakost vetra v Ljubljani trikrat šibkejša kot na Dunaju.

Po številu dni, ko presegamo onesnaženost s finimi delci, je Ljubljana po aktualnih meritvah takoj za Celjem. Na ministrstvo smo naslovili vprašanje, kaj bi za onesnaženost glavnega mesta z delci pomenilo, če bi bila ena izmed načrtovanih koncesij za postavitev nove sežigalnice podeljena Ljubljani.

»Nemogoče je odgovoriti, kako bo sežigalnica vplivala na ravni delcev PM2,5 v Ljubljani,« so nam pisno odgovorili z MOPE. Po eni strani bo sežigalnica vir izpustov finih delcev, »po drugi strani pa bo, če se bo z energijo iz sežigalnice ogrevalo gospodinjstva, sežigalnica doprinesla k zmanjšanju individualnih kurišč, ki so glavni vir delcev PM2,5«, so dodali. Brez natančnejših podatkov o lokaciji in lastnostih sežigalnice ni mogoče narediti modelske ocene vpliva na onesnaženost s finimi delci, so pojasnili na MOPE.

Nadaljne ukrepe na področju izpustov finih delcev in zdravstvenih posledic onesnaženja zraka v Sloveniji bomo pri Pod črto spremljali tudi v prihodnje. Prav tako se bomo k temu problemu vrnili v okviru nadaljevanja teme o odpadkih.

Vse vsebine iz teme Okolje na Pod črto.

Ta članek smo pripravili v okviru sodelovanja z Evropsko mrežo za podatkovno novinarstvo (EDJNet). 

Uredniško pojasnilo: V članku za delce, manjše od 2,5 μm, uporabljamo izraz ‘fini delci’. Ta izraz je v uporabi pri ARSO in NIJZ, vendar ga v njihovih objavah občasno zamenja izraz ‘drobni delci’. Medtem MOPE priporoča uporabo izraza ‘drobni delci’, s katerim se PM2,5 označuje tudi v Uredbi o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka.

Uredniška sprememba v besedilu (10. 11. 2023): Dodan popravek: »Po podatkih dansko-nemškega projekta Clean Heat so peči in kotli na les, izdelani pred letom 1990, najbolj onesnažujoči. Tudi novejše peči in kotli na les, niti tisti z znakom za okolje, ne zaostajajo dosti, saj onesnažujejo 25-krat bolj kot star tovornjak brez filtra.« je nadomeščeno z »Najbolj onesnažujoči izmed malih kurilnih naprav na les so odprti kamini, ki so v primerjavi s kaminsko pečjo tudi manj energetsko učinkoviti. Vendar so po podatkih dansko-nemškega projekta Clean Heat tudi kaminske peči in kotli na les zelo onesnažujoči, predvsem tisti, izdelani pred letom 1990. Tudi novejše kaminske peči in kotli na les, niti tisti z znakom za okolje, ne zaostajajo dosti, saj onesnažujejo 25-krat bolj kot star tovornjak brez filtra.«