Prejšnji mesec je računsko sodišče napovedalo revizijo sistema opravljanja nujnih procesnih dejanj v pravosodnih organih, v kateri bo preverilo tudi upravičenst izplačil dodatkov k plačam sodnikov in tožilcev. Revizija bo preučila predvsem upravičenost skupnega obsega dodatkov in ugotavljanju možnih prihrankov pri dodatkih.

Spomnimo, že konec marca smo na podcrto.si opozorili na visoke dodatke za stalno pripravljenost sodnikov v preteklih letih. Sodniki so stalno pripravljeni za opravljanje tako imenovanih nujnih provesnih dejanj, torej za opravljanje nalog preiskovanega sodnika ali dežurnega senata, ki odloča o pritožbah zoper odločitve preiskovalnega sodnika. Problematična je predvsem stalna pripravljenost sodnikov za služenje v dežurnih senatih, saj se senati sestanejo zelo poredko.

Sodniki morajo biti stalno pripravljeni zaradi hitrega odločanja o nujnih ukrepih, predvsem izdaj sodnih odredb in odločanja o priporu osumljencev. Pripor osumljenca mora najkasneje 48 ur po njegovi aretaciji odobriti preiskovalni sodnik, ki obenem izdaja tudi sodne odredbe, na primer za hišne preiskave, in pri najhujših kaznivih dejanjih opravi ogled kraja zločina. Vsako okrožno sodišče ima zato izven svojega delovnega časa stalno pripravljenega preiskovalnega sodnika.

Poleg preiskovalnega sodnika ima vseh 11 okrožnih sodišč in vsa štiri višja sodišča na voljo tudi dežurne senate, ki med vikendi in prazniki odločajo o pritožbah zoper odreditev pripora osumljenca. Dežurni senat sestavljajo trije sodniki, ki so stalno pripravljeni od petka od 16. ure pa do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Za ves ta čas dobivajo ti sodniki tudi dodatek za stalno pripravljenost. Tudi dežurni senat mora o pritožbi zoper pripor odločiti najkasneje v 48 urah od podane pritožbe.

Na okrožnih sodiščih so ob tem stalno pripravljeni tudi prekrškovni sodniki, ki odločajo o nekaterih prekrškovnih ukrepih (na primer o odvzemu vozniškega dovoljenja).

Ta dežurna stalna pripravljenost stane. Notranje revizijsko poročilo vrhovnega sodišča, izdano decembra 2014, je ugotovilo, da so v revidiranem letu 2013 vsa sodišča za dodatke za stalno pripravljenost sodnikov namenila slabega 1,6 milijona evrov. Po ugotovitvi notranjih revizorjev bi lahko z omejitvijo stalne pripravljenosti dežurnih senatov in nekaterimi drugimi ukrepi sodišča prihranila milijon evrov javnega denarja. Dežurni senati se na večini sodišč namreč sestanejo le parkrat na leto. Na nekaterih sodiščih pa se senati lani niso sestali niti enkrat, je ugotovila raziskava podcrto.si.

Notranja revizija je zato predlagala, da bi bili sodniki za delo v dežurnem senatu med vikendom stalno pripravljeni le osem ur ob sobotah. Toda, sodišča teh priporočil niso upoštevala – razen okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu. To je stalno pripravljenost za sodnike v dežurnih senatov kar ukinilo. »Dežurni senat določi predsednica sodišča z odredbo po potrebi, na podlagi obvestila preiskovalnega sodnika o obravnavanju zadeve, za katero se rok za odločitev izteče v soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prosti dan, in sicer izmed sodnikov, ki niso razporejeni na reševanje zadeve in so dosegljivi,« so nam marca pojasnili na sodišču v Slovenj Gradcu.To sodišče torej nima nobenih stroškov s plačevanjem stalne pripravljenosti dežurnega senata med vikendi in prazniki. Sodnikom izplača le dodatek za dejansko opravljeno delo med vikendom ali prazniki.

Revizija računskega sodišča bo po njihovih pojasnilih mediju podcrto.si preverila učinkovitost dela dežurnih in stalno pripravljenih sodnikov, pa tudi tožilcev, v obdobju od januarja 2014 do maja 2016. Revizorji bodo pod drobnogled vzeli ministrstvo za pravosodje, vrhovno sodišče in vrhovno državno tožilstvo.

Za izvedbo revizije so se po pojasnilih računskega sodišča odločili zaradi »ugotovljenih tveganj v preteklih revizijah pravosodnih organov, ko je računsko sodišče v več revizijah obravnavalo vprašanje pravilnosti urejanja dežurne službe, efektivnega dela v času dežurstev, stalne pripravljenosti na delo.«