Čeprav notranje ministrstvo pritrjuje ugotovitvam o preveč izplačani plači generalnemu direktorju policije Stanislavu Venigerju, bo moral slednji namesto nezakonito dobljenih 83.000 evrov vrniti le 8500 evrov. Poslanci so namreč 7. julija s spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju močno omejili vsoto preveč izplačane plače, ki so jo javni uslužbenci in funkcionarji dolžni vrniti v proračun.

Kot smo poročali maja letos, je notranje ministrstvo Stanislava Venigerja leta 2008 napotilo na delo na švicarski inštitut z imenom Center za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF) in mu ob tem dalo približno dvakrat višjo plačo od tiste, ki bi jo prejemal v domači javni upravi. Več kot 4000 evrov neto mesečne plače mu je dodelilo, ker naj bi šlo za delo v mednarodni organizaciji. Po zakonu slovenski javni uslužbenci v primeru napotitve na delo v mednarodne organizacije dobijo tudi nekajkrat višjo plačo od tiste, ki bi jo dobili v naši javni upravi.

A DCAF po naknadnih, letošnjih ugotovitvah protikorupcijske komisije in revizije notranjega ministrstva ni mednarodna organizacija, temveč zasebna organizacija švicarske vlade. Zato bi Veniger za delo na DCAF lahko prejemal le plačo v višini tiste, ki bi jo prejemal, če bi ostal zaposlen v slovenski policiji.

Pri podcrto.si smo izračunali, da je Veniger zaradi nezakonito določene višine plače med septembrom 2008 in septembrom 2012 dobil skupno za okoli 83.000 evrov preveč izplačane plače. Med septembrom 2008 in aprilom 2009 pa je povrh tega dobil še dodatek za delo v Ženevi, čeprav je v resnici delal na predstavništvu DCAF v Ljubljani. Zaradi tega dodatka je dobil še nadaljnjih 5100 evrov nezakonito izplačane plače.

Veniger ne želi vrniti nezakonite plače

Po letošnjih ugotovitvah komisije za preprečevanje korupcije(pdf) (KPK) je Veniger »vedel oziroma bi moral vedeti«, da nezakonito prejema dodatek za delo v Ženevi. A tega ni takrat sporočil nikomur oziroma ni prostovoljno vrnil neupravičenega dodatka. Omenjenih 5100 evrov je Veniger vrnil šele letos, po ugotovitvah KPK. Ni pa želel vrniti preostalih 83.000 evrov.

Kot razlog za upiranje vračilu je KPK v svojih ugotovitvah glede zaposlitve Venigerja na DCAF zapisala: »Višje vračilo [od 5100 evrov] generalni direktor policije zavrača, saj meni, da bi z vračilom priznal tudi odgovornost za odločitve, ki niso bile v njegovi pristojnosti in za katere se ne čuti krivega.«

KPK se z Venigerjevo razlago ni strinjala in v je svojem poročilu opozorila na določbe zakonodaje, da mora vsak javni uslužbenec, ki nezakonito dobiva višje dohodke, razliko med temi in upravičenimi dohodki vrniti. V kolikor se javnemu uslužbencu dovoli obdržati preveč izplačano plačo pa nastane tveganje, »da bi se javnemu uslužbencu v nasprotju s predpisi določila višja plača, ki pa nato nikoli ne bi bila vrnjena z utemeljitvijo, da javni uslužbenec tega ni vedel ali da je prišlo do nenamerne napake pri določitvi plače.«

Direktorat ministrstva zahteva tožbo

Notranje ministrstvo je zaradi Venigerjevega upiranja vračilu najprej hotelo pridobiti dve pravni mnenji, ali lahko od Venigerja zahteva vračilo preveč izplačane plače. Ta teden pa so nam z ministrstva sporočili, da pravnih mnenj na koncu niso naročili, ker bi bila predlaga. So pa za tolmačenje zakonodaje zaprosili Direktorat za javni sektor ministrstva.

Direktorat je prejšnji mesec pritrdil mnenju KPK. Po njegovih ugotovitvah (pdf) je bila plača Venigerju res izplačana nezakonito, ministrstvu pa v primeru nadaljnjega upiranja Stanislava Venigerja ne preostane drugega kot tožba za vračilo preveč izplačane plače. A obenem je direktorat opozoril tudi na spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki so bile takrat še v parlamentarni proceduri. V kolikor bi bile spremembe sprejete, bi Veniger lahko večino preveč izplačane plače obdržal.

Spremembo zakona so poslanci 20. junija tudi potrdili. ZSPJS tako zdaj določa, da mora javni uslužbenec preveč izplačano plačo vrniti le za zadnjih deset mesecev prejemanja previsoke plače. Poleg tega pa uslužbencu ni treba vrniti več kot dvakratnika (zakonito določene) plače, ki jo je uslužbenec prejel v zadnjem mesecu dni.

Glede na te nove določbe zakona mora Veniger namesto izračunanih 83.000 evrov preveč izplačane plače po pojasnilih notranjega ministrstva vrniti le 8541,22 evrov neto plače.

Veniger je po pojasnilih notranjega ministrstva v vračilo te vsote že privolil. Ta privolitev pa ruši prejšnji, že omenjeni Venigerjev argument, »da bi z vračilom priznal tudi odgovornost za odločitve, ki niso bile v njegovi pristojnosti in za katere se ne čuti krivega.« Kot kaže ob močno znižani vsoti zdaj Veniger z vračilom brez težav priznava, kot pravi sam, »odgovornost za odločitve, ki niso bile v njegovi pristojnosti in za katere se ne čuti krivega.«

Venigerja rešile medicinske sestre

Stanislava Venigerja so pred vračilom preostalih 75.000 evrov preveč izplačane plače »rešile« medicinske sestre ljubljanskega kliničnega centra. Klinični center je namreč vrsto let na področju plač posloval po domače in 157 medicinskim sestram s srednješolsko izobrazbo izplačeval plače za diplomirane medicinske sestre. Po odkritju te nepravilnosti bi morale nekatere izmed njih vrniti tudi do 15.000 evrov.

Tudi s stavko so medicinske sestre v sodelovanju s sindikati dosegle omenjene spremembe ZSPJS in s tem omejitev vsote preveč izplačane plače, ki jo morajo vrniti javni uslužbenci. A vprašanje ostaja, kakšen učinek bo imela tako spremenjena zakonodaja na tveganje za korupcijo. Ker lahko velik del preveč izplačane plače javni uslužbenci zdaj obdržijo, se pojavlja tveganje, ki ga je že omenila KPK: uslužbencem bi se lahko namerno določalo previsoko plačo, saj večine neupravičeno pridobljenih dohodkov ob ugotovljenih nepravilnostih uslužbencem ne bi bilo treba vrniti. S tem pa bi oškodovali proračun.

Odgovornih ne bodo iskali

Za mnenje o novih zakonskih določbah smo povprašali KPK, ki pa se je, zdaj že pod novim vodstvom Borisa Štefaneca (primer Veniger je zaključil nekdanji senat pod vodstvom Gorana Klemenčiča), odzvala medlo. »Lahko povemo, da Komisija za preprečevanje korupcije ni bila pozvana, da k predlogu zakona da morebitno mnenje oziroma pripombe. Komisija se na tem mestu do same sistemske ureditve problema, ki je bil zaznan v celotnem javnem sektorju, ne more opredeljevati, saj ni seznanjena z vsemi razlogi, ki so vodili k sprejeti odločitvi,« so nam odgovorili s KPK.

Spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju pa obenem uvajajo še eno novost, ki bi v teoriji lahko preprečila zlorabe. ZSPJS namreč zdaj določa, da mora odgovorna oseba delodajalca, ki je javnemu uslužbencu nezakonito dodelila previsoko plačo, odškodninsko odgovarjati za škodo, ki jo je s tem povzročila javnim financam. Povedano drugače: minister oziroma druga oseba na notranjem ministrstvu, ki je Venigerju nezakonito dodelila preveč izplačano plačo, bi morala 75.000 evrov poravnati iz svojega žepa.

Vprašanje pa je, ali bodo to določbo ZSPJS na ministrstvih in ostalih javnih organih tudi upoštevali. Venigerjev primer nas ne more navdati z upanjem. Na naše vprašanje, ali bodo ugotavljali, kdo je odškodninsko odgovoren za preveč izplačano plačo Stanislavu Venigerju, na notranjem ministrstvu namreč odgovarjajo: »Glede na dokaj nejasen položaj DCAF (šele po izvedenih napotitvah se je izkazalo, da ne gre za mednarodno organizacijo) MNZ ocenjuje, da ni mogoče govoriti o krivdni odgovornosti oseb, pristojnih za napotitev [Stanislava Venigerja na DCAF in posledično za preveč izplačano plačo], in zato posebnih ukrepov ne predvideva.«

Dokumenti:

Mnenje direktorata za javni sektor