Analiza: kateri trgovski centri prodajajo najbolj in kateri najmanj varno hrano

Analizirali smo, kateri trgovec v Sloveniji je dobil največ in kateri najmanj kazni za prodajo nevarnih in neustrezno označenih živil.

Članek je objavljen tudi v Dnevnikovem Objektivu

Branje članka vam bo vzelo približno 11 minut

jabolka
Trgovci imajo največ težav zaradi previsokih vsebnosti pesticidov v živilih. Foto: Christian Ramiro González Verón

Kazen mora boleti. Le tako lahko izpolni svojo vzgojno funkcijo. Nič drugače ni, ko so zaradi prodajanja neustrezno označenih ali celo zdravju nevarnih živil kaznovane velike in ekonomsko močne trgovske verige.

Vprašanje pa je, kako boleče so globe za prodajo tovrstnih izdelkov. Najvišja kazen v letih 2011 do 2013 je namreč znašala 15.000 evrov. Za povprečnega državljana veliko. Za trgovce z več deset ali celo sto milijoni evrov letnega prometa pa skorajda drobiž.

Povsem druga pesem pa je razgaljenje spornih praks trgovcev v javnosti. »Za trgovce je vsekakor najbolj boleča javna objava in okrnitev njihovega dobrega imena. To je pravzaprav huje kot kakršnakoli denarna kazen,« pravi Andreja Bizjak, direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Transparentnost inšpekcijskih ukrepov je torej pomembnejša od same globe. Zato je  pomembno javnosti predstaviti, kateri veliki trgovci pri nas bolj spoštujejo živilsko zakonodajo in kateri manj. Po naših ugotovitvah se najslabše odreže veriga Eurospin, najbolje pa Jagros. Veliki trgovci Mercator, Spar in Tuš so v zlati sredini.

Naše ugotovitve temeljijo na analizi vpisnikov dveh inšpekcij o pravnomočno izdanih odločbah in plačilnih nalogih v letih 2011 do 2013: nekdanje inšpekcije za kakovost živil, ki je do leta 2013 delovala pod okriljem inšpektorata za kmetijstvo in okolje, in inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je lani prevzela naloge nadzora nad varnostjo hrane v slovenskih trgovinah. Vpisnike, ki beležijo vse izdane odločbe in plačilne naloge v omenjenem obdobju, smo od obeh inšpekcij pridobili z zahtevo po informaciji javnega značaja.

Inšpektorji za varno hrano preverjajo tako varnost kot tudi sledljivost in pravilno označevanje hrane. Pri varnosti hrane preverjajo biološko varnost (npr. ali živila morda niso okužena s salmonelo) in kemijsko varnost, predvsem ostanke strupov iz pesticidov na živilih. Pomembna je tudi sledljivost. Torej, da trgovec ve, od  kod neko živilo izvira. Ter pravilno označevanje hrane. Torej, ali embalaža živil morda ne vsebuje napačnih, zavajajočih ali celo lažnih prehranskih trditev.

Katere trgovske verige bolj pazijo na varnost hrane in katere manj? Če upoštevamo le število izdanih odločb in plačilnih nalogov obeh inšpekcij, je na prvem mestu Mercator s 63 odločbami in plačilnimi nalogi. Sledita mu druga dva največja trgovca pri nas, Spar in Tuš.

Skupno število pravnomočnih odločb med leti 2011 in 2013. Vir: inšpekcija za varno hrano.
Skupno število pravnomočnih odločb med leti 2011 in 2013. Vir: inšpekcija za varno hrano.

Vendar so podatki o absolutnem številu izdanih odločb lahko zavajajoči. Čeprav to ne sme biti izgovor, je razumljivo, da večje trgovske verige zaradi svoje velikosti dobijo več odločb inšpektorjev. Zato ponujamo še alternativen, indeksni prikaz varnosti hrane slovenskih trgovcev. Število vseh odločb osmim trgovcem smo delili s skupnim prometom vseh trgovcev v letu 2012. Trgovci so dobili povprečno 0,04976 odločbe na milijon evrov prometa. Ta številka predstavlja indeks 100.

Eurospin, ki z 0,22 odločbe in plačilnega naloga na milijon evrov prometa vodi na lestvici, ima tako indeks 434. Po enaki metodologiji so v grafikonu razvrščeni tudi drugi trgovci. Vrednost, višja od 100, pomeni, da je trgovec dobil nadpovprečno veliko odločb glede na letni promet, vrednost pod 100 pa ga uvršča pod povprečje.

varna hrana indeks st. odlocb
Indeks skupnega števila odločb. Vir: inšpekcija za varno hrano.

Samo število izdanih ukrepov inšpektorjev pa nam ne pove nič o resnosti prekrškov. Zato je smiselno pod drobnogled vzeti tudi skupno višino kazni, izdanih trgovcem. Višja kazen namreč pomeni bolj resen prekršek oziroma ponavljajoče nepravilnosti na posameznem področju. Inšpektorji lahko namreč  za blažje prekrške izdajo le ureditveno odločbo in opomin brez denarne kazni.

Pri skupni vsoti kazni glede na evidence obeh inšpekcij prav tako vodi naš največji trgovec. Mercator je v letih 2011 do 2013 dobil skupno za skoraj 82.000 evrov kazni. Tako kot pri številu ukrepov mu tudi tu sledita Spar in Tuš. Najbolje se odreže vzhodnoslovenski trgovec Jagros, ki ni v tem obdobju dobil niti evra kazni.

varna hrana kazni
Vsota pravnomočnih kazni, ki so jih dobili trgvci med letoma 2011 in 2013. Vir: inšpekcija za varno hrano.

Tudi vsoto vseh kazni trgovcev smo zaradi pravičnejšega prikaza delili s skupnim prometom trgovcev v letu 2012 in sestavili indeks. Tu spet močno izstopa italijanski Eurospin s kar 334 evri kazni na milijon evrov prometa oziroma indeksom 476. Sledi mu nemški Hofer, ki je s 93 evri na milijon evrov prometa oziroma indeksom 132 nabral za manj kot tretjino kazni, izrečenih  Eurospinu. Najbolje se zopet odrežeta Jagros in Lidl.

varna hrana indeks vsote kazni
Indeks skupne vsote kazni. Vir: inšpekcija za varno hrano.

Trgovci niso zgovorni

Kako trgovci z najvišjo vsoto kazni komentirajo svojo uvrstitev na lestvici? Pri najslabše uvrščenem trgovcu Eurospinu so nam zatrdili, da naši podatki niso točni. Zato jih težko komentirajo. Niso pa nam pojasnili, kje so netočnosti, oziroma postregli točnih podatkov o prejetih odločbah in kaznih. Ker smo podatke pridobili neposredno iz inšpekcijskih evidenc, Eurospin pa nam ni pojasnil, zakaj so podatki netočni, smo jih vseeno vključili v analizo.

Kljub domnevni nelogičnosti so pri Eurospinu v komentarju na izračun indeksa dobljenih glob glede na promet trgovca zapisali: »Je pa logično, da je tako izračunan indeks globe/promet za manjše trgovce v vsakem primeru višji. Upoštevati namreč morate, da so vsi večji trgovci deležni inšpekcij v približno enaki meri, mogoče tuji še toliko bolj, in da ta kriterij ni nikakor v nobeni korelaciji s prometom prodaje. To, kar ste izračunali, ni, kot pravite, relativno slab rezultat na področju varne hrane, temveč neprimeren pokazatelj. Morali bi primerjati število vseh inšpekcij s številom izrečenih kazni. Sicer pa vam lahko zaupamo, da naše globe izvirajo predvsem iz slabih prevodov na deklaracijah.«

A trgovec Jagros, ki glede na našo analizo prodaja najbolj varno hrano, je po velikosti podoben Eurospinu. Eurospin je leta 2012 ustvaril 88 milijonov evrov prometa, Jagros pa 71 milijonov. Velikost je tako glede na rezultate naše analize slab izgovor za višji indeks glob glede na promet trgovca.

Eurospin smo tudi povprašali, kakšne ukrepe so ali nameravajo vpeljati za izboljšanje varnosti hrane v svojih trgovinah. »Poudariti moramo, da smo del Holdinga, ki v Italiji in Sloveniji plasira za več kot 4.000,000.000 evrov trgovskega blaga in ki ne bi mogel poslovati brez zahtevnih zakonskih in internih pogojev/procedur Službe za kakovost živil, katere naloga je, da sledi živilom od izvora, torej proizvajalca, preko predelovalca in ostalih dobaviteljev vse do polic trgovin.  Torej, še naprej bomo brezkompromisno sledili zahtevam Službe za kakovost živil in slovenskim potrošnikom zagotavljali povsem varno hrano, kot vedno doslej,« se je glasil njihov odgovor.

Eurospin pa je vsaj za poslane vsebinske odgovore na naša vprašanja treba pohvaliti. Za komentar ugotovitev in pojasnila, kako bodo izboljšali varnost hrane na  policah svojih trgovin, smo namreč zaprosili še naslednje tri najslabše uvrščene trgovske verige: Hofer, Leclerc in Spar. Od Spara odgovorov nismo dobili.  Pri Leclercu so zapisali: »Na ugotovitve inšpekcij in njihove razloge za izdajo plačilnih nalogov nimamo komentarjev, prav tako ne dajemo izjav za novinarje.« Pri Hoferju pa: »Najlepše se vam zahvaljujemo za poslana vprašanja in s tem izkazan interes za naše podjetje. Sporočamo  vam,  da  zaradi poslovne  politike  podjetja  odgovorov  na  zastavljena  vprašanja  žal  ne  moremo  podati  in  vas hkrati vljudno prosimo za razumevanje.«

Najpomembnejši so preverjeni dobavitelji

Za komentar analize smo prosili tudi vodjo inšpekcije za varno hrano Andrejo Bizjak. Tveganja za določene nepravilnosti so v Eurospinu večja kot pri drugih trgovcih, pritrjuje našim ugotovitvam. Zato je tudi bolj pod drobnogledom inšpektorjev. Eurospin pa tudi Hofer imata največ težav z označevanjem živil. Torej z nepravilnim označevanjem prehranskih vrednosti živil in zavajajočimi zdravstvenimi trditvami na živilih.

Najhujša kršitev je sicer neizvajanje odločbe o umiku zdravju nevarnega živila s prodajnih polic. To se zgodi v primerih, ko ima trgovec tako slabo sledljivost živil, da ne ve, v katerih trgovinah in kje na policah se sporno živilo nahaja. V preteklosti je bil to resen problem, zdaj pa je sledljivost relativno dobro zagotovljena, pojasni Andreja Bizjak. Tudi mi v pridobljenih evidencah nismo našli primera takšne kršitve.

Druga najhujša kršitev je sama prodaja nevarne hrane. Hrana je lahko mikrobiološko nevarna, na primer zaradi pojava bakterij listerije in salmonele. Listerija je nevarna predvsem za majhne otroke, starostnike in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. Povzroči lahko gripi podobne simptome, črevesne težave in celo meningitis. Salmonela povzroča predvsem črevesne težave in smrt pri enem odstotku obolelih. Kemično nevarna pa so živila s presežnimi vrednostmi pesticidov ali drugih onesnaževalcev.

»V trgovskih centrih so najpomembnejši preverjeni dobavitelji. Kajti če ima trgovec preverjenega dobavitelja, mu ni treba preverjati hrane z lastnimi analizami. Kjer imajo nepreverjene dobavitelje ali slabe notranje kontrole, pa se lahko zgodi prodaja nevarnih živil. Občasni problem s tem imajo vse trgovske verige. V preteklosti so nekatere trgovine bolj izstopale, kar se tudi vidi v številu sankcij, ki so jim bile izrečene. Sicer pa je treba vedeti – nobena trgovska veriga ni amater in vse imajo svoje službe za kakovost in varnost. Edino vprašanje je, kako tvegana postanejo živila, ko zamenjajo zaposlene v službi za kakovost ali dobavitelja,« pove Andreja Bizjak.

Pripravo vsebin z donacijami omogočate bralci. Do konca marca zbiramo sredstva za naslednjih šest mesecev delovanja. Podprite nas.

Težavna Kitajska

V Sloveniji je pri varnosti hrane po opažanju Andreje Bizjak največ težav s pojavom toksinov oziroma pesticidov v živilih. Pregled najvišjih kazni v evidencah inšpekcij pokaže, da sta bila zaradi prevelike vsebnosti pesticidov v hrani s po 15.000 evri pravnomočno kaznovana Mercator in Spar. Spar je dobil še eno kazen 15.000 evrov zaradi prodaje hrane, ki glede na evropske uredbe ni varna za zdravje. Kazen 15.000 evrov je dobil še Hofer, a razloga zanjo evidenca ne izdaja.

Trgovine so zadnja postaja v živilski verigi. Živila pa inšpektorji preverjajo skozi celotno verigo – od izvora do prodajnih polic. Posebno pozornost namenjajo živilom, ki ne prihajajo iz Evropske unije. Najbolj rizična država porekla je Kitajska, sledi ji Indija.

»Daleč največja težava je z vsemi vrstami blaga iz Kitajske. Problemi so z onesnaženjem, ponaredki, pogosto hočejo priti kitajski proizvajalci na evropski trg z blagom, ki je sicer prepovedano, in ga označijo, kot da prihaja iz države, iz katere ga lahko uvažamo… To je evropski problem, imamo pa pri nas tudi Luko Koper. In ta podjetja poskusijo vsa možna vrata, da prodrejo na trg EU,« pove Andreja Bizjak.

Inšpektorji za hrano in fitosanitarni inšpektorji so zato v Luki Koper stalno prisotni. Ko prestrežejo sporno pošiljko, jo zavrnejo, podjetje pa postavijo na črno listo. Nato podrobno pregledajo še deset zaporednih pošiljk tega podjetja.

Na črni listi pa so tudi celotne kategorije živil iz posameznih držav. Krompirja iz Egipta, na primer, evropske države zaradi pogostega pojava rjave gnilobe ne smejo uvažati. Ta  se namreč v vodi in prsti izjemno hitro razširi, zdravila zanjo pa ni. Izjema je krompir s tistih polj, ki jih je Evropska unija posebej označila in oštevilčila, pojasni Bizjakova. Vse takšne pošiljke inšpektorji v Luki Koper fizično pregledajo.

Inšpektor v vsaki klavnici

Inšpektorat za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin celotno prehransko verigo  od vzreje živali in rastlin oziroma uvoza do predelave in prodaje na trgovskih policah ali v gostilnah  nadzoruje od letošnjega leta. Z januarjem je namreč od zdravstvenega inšpektorata prevzel še nadzor nad higieno in pripravo hrane v gostinskih obratih. Združevanje preverjanja celotne prehranske verige bo domnevno pozitivno vplivalo na učinkovitost nadzora.

Za izvajanje nadzora ima inšpekcija na voljo okoli 290 inšpektorjev. Je to dovolj? Potrebovali bi še sedem inšpektorjev, z zelo natančno oceno preseneti Andreja Bizjak. In pa dosledno nadomeščanje štirih do petih upokojitev na leto. Zakaj prav sedem? »Točno vem, kje imam področje, kjer potrebujem človeka s primerno izobrazbo. Pri nas ljudje vendarle ne umirajo kot snopi po cestah. A tveganja brez teh sedmih inšpektorjev ne bomo res dobro obvladali.«

Potreba po kadrih je predvsem zaradi stalne prisotnosti inšpektorjev v klavnicah in predelovalnih obratih. »Nobena klavnica v Sloveniji ne more izvajati dejavnosti, če ni prisoten naš inšpektor. Enako predelovalni obrati. Obenem nobeno podjetje ne more izvoziti ne živila, ne fitofarmacevtskih sredstev, ne zdravila, ne živih živali, če se na vsako pošiljko posebej ne podpiše naš inšpektor. Samo za klavnice potrebujemo okoli 80 ljudi. Inšpektor je v času klanja ves čas prisoten, od štirih zjutraj. Perutnina Ptuj ima kapaciteto klanja 16.000 kokoši na uro. Celjske mesnine na dan pokoljejo 180 do 230 glav govedi. Vsako govedo je treba pregledati, kako je omamljeno, izkrvavljeno, vzeti in pregledati vzorce možganov, prerezati vsako srce, pljuča, jezik… In potem se odpre nova klavnica, pa ni inšpektorja,« je nazorna Andreja Bizjak.

Klavnice morajo za prisotnost inšpektorja sicer plačati. A denarja ne dobi inšpekcija, temveč skupni proračun ministrstva. Nakar je od ministra odvisno, koliko sredstev bo namenil inšpekciji. Sicer se inšpekcija zaradi denarja ne more pritoževati, pove Bizjakova. Problem so le kadri.

Čez teden podjetnik, za vikend kmet

Inšpekcijske službe  se v Sloveniji pogosto pritožujejo zaradi neustrezne zakonodaje. Inšpekcija za varno hrano s tem nima težav. Je namreč del uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki pripravlja zakonodajo, po kateri delujejo inšpektorji. »Imamo neposredno povezavo med izvajalci nadzora in pripravljalci predpisov. Povratne informacije so neposredne, in to je zelo dobro,« pove Bizjakova.

Posluh imajo tudi na ministrstvu za kmetijstvo, ki je skrbnik zakona o kmetijstvu. Dobro sodelovanje se je izkazalo pri letošnji spremembi zakona glede prodaje kmetijskih izdelkov. Potreba po tej spremembi se je pokazala lani, ko so inšpektorji v obširni akciji v trgovinah, na tržnicah in obcestnih stojnicah naleteli na silno iznajdljivost kmetov. Ti so čez teden, ko je bilo prometa malo, račune izdajali kot samostojni podjetniki. Čez vikend, ko so imeli več strank, pa kot kmetje.

Izdelki, ki jih prodaja kmet, niso obdavčeni. Izdelki samostojnega podjetnika pa so. A kmet ne more preprodajati izdelkov, temveč lahko prodaja le lastne. Mnogi kmetje so tako s kombiniranjem samostojnega podjetništva in statusa kmeta poskušali izkoriščati ugodnosti obeh pravnoorganizacijskih oblik – preprodajanje živil in neplačevanje davka. Po opozorilu inšpektorjev je ministrstvo s spremembo zakona marca letos temu početju  naredilo konec.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 3 komentarji



Več iz teme: Inšpekcijski vpisniki

Na podlagi vpisnikov inšpekcij sistematično ugotavljamo, katera podjetja in javne službe so najhujši kršitelji slovenske zakonodaje.

38 prispevkov

Electa in Damijan Janković osumljena utaje 244.000 evrov davka

Damijan Janković naj bi kot direktor Electe inženiringa davek utajil s fiktivnim računom in napačnim obračunavanjem davka na dodano vrednost.

Tema: Inšpekcijski vpisniki
Članek,

Na Mali Sevi ob Bužekijanu nasedel tudi Taxgroup bratov Šešok

Taxgroup je leta 2007 ob zloglasni kmetiji Bužekijan na nenavaden način za kar 566.000 evrov kupil 12.700 kvadratnih metrov kmetijskih …

Tema: Inšpekcijski vpisniki
Članek,

3 komentarji

Marjetka 6. 2. 2015, 13.57

Ali imate podatke o letnem prometu za trgovce v Sloveniji? Koliko znašajo?

Anže Voh Boštic 6. 2. 2015, 14.01

Vsi ti podatki so javno dostopni v letnih poročilih v bazi Ajpes: http://www.ajpes.si/jolp/

Zoran 1. 12. 2015, 18.25

Tu se delno strinjam z Eurospinom. Število kazni na promet se mi ne zdi realen pokazatelj problematične hrane v trgovini. Večji trgovci (Spar, Mercator) naredijo kar nekaj prometa tudi z belo tehniko, igračami in podobno kar nima nič skupnega s hrano.
Veliko boljši podatek bi bil, če bi imela vsaka kazen neko utež glede na dejansko nevarnost in bi se glede na to preračunala skupna ocena (npr. manjkajoča nalepka v slovenščini je veliko manjši problem kot pretečena hrana). Pa to korigirano glede na število artiklov in pregledov. Vprašanje pa če ti podatki sploh obstajajo :)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno