Slovenija ima eno izmed največjih stopenj tveganja revščine med starostniki; kar eden izmed šestih starejših Slovencev živi pod pragom tveganja revščine. V Sloveniji živi 39.133 upokojencev, ki imajo več kot 37 let pokojninske dobe, pa njihova pokojnina vseeno ne presega praga tveganja revščine. Praga tveganja revščine ne dosega niti povprečna pokojnina, ki je postavljena na 612 evrov.

Vlada je na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) decembra lani predlagala, da se pokojnina za najmanj štirideset let pokojninske dobe dvigne na minimalno 500 evrov. Vsem upokojencem, ki imajo vsaj 39 let pokojninske dobe, bi bilo zagotovljenih najmanj 490 evrov mesečne pokojnine, za 38 let 480 evrov in za 37 let pokojninske dobe minimalno 470 evrov.

A to problema revščine ne bo rešilo. Predlagana višina nove najnižje pokojnine za 40 let pokojninske dobe je nizka, saj ne dosega niti praga tveganja revščine, ki je bil leta 2015 postavljen na 617 evrov. Še več, predvidena minimalna pokojnina je celo podobne vrednosti kot varstveni dodatek, do katerega so upravičeni vsi dela nezmožni, torej tudi upokojenci. Ta znaša 476,87 evrov.

Ta sprememba bi sicer zvišala pokojnino 32.199 upokojenem, od tega 22.286 moškim in 9.913 ženskam. A kar 76 odstotkov izmed teh upokojencev je upravičenih do varstvenega dodatka. Zaradi takšnega dviga pokojnine se upokojenci izboljšanja svojega finančnega ali socialnega položaja torej ne morejo nadejati.

Ali sprememba lahko vpliva na stopnjo tveganja revščine?

Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Janez Sušnik je decembra lani zaradi zaskrbljujoče visoke stopnje revščine med starejšimi in nizkih pokojnin vladi predstavil predlog spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Minimalna pokojnina za 40 let delovne dobe, ki po podatkih ZDUS-a sedaj znaša minimalno 442 evrov mesečno za moške in 485 evrov za ženske, naj se dvigne na 500 evrov.

Vlada je predlog podprla. Zakon je že prestal prvo obravnavo in mnenje delovnega telesa, v sredini februarja naj bi ga po skrajšanem postopku obravnaval še državni zbor.

Vlada je predlog podprla z obrazložitvijo, da moramo znižati v Sloveniji nadpovprečno visoko stopnjo revnih starejših državljanov. V preteklosti se zaradi varčevalnih ukrepov med gospodarsko krizo pokojnine niso primerno usklajevale. Leta 2012 in 2014 do uskladitve sploh ni prišlo, leta 2013 in 2015 pa so bile uskladitve minimalne. Pokojnine so se izredno uskladile leta 2016, šele januarja 2017 pa so se uskladile za 1,15 odstotka. Prišlo je do padca razmerja med povprečno pokojnino in povprečno plačo in socialna in ekonomska varnost upokojencev se je znatno zmanjšala.

Vlada upa, da se bo socialna in finančna varnost upokojencev s spremembo zakona izboljšala. Ocenjuje namreč, da bodo s to potezo »posredno ugodni vplivi tudi na zmanjševanje stopnje tveganja revščine,« je zapisano v uradnem predlogu zakona.

A iluzorno je pričakovati, da se bo zaradi dviga pokojnine na 500 evrov revščina med upokojenci zmanjšala. Prag tveganja revščine je že leta 2015 znašal 617 evrov za enočlansko gospodinjstvo, znesek, ki kar za 117 evrov presega novo predvideno minimalno pokojnino za upokojenca s štiridesetimi leti pokojninske dobe.

Še več pove podatek, da je Inštitut za ekonomska raziskovanja že leta 2009 ocenil, da minimalni življenjski stroški za osebo, ki zaradi svojega stanja ne more biti več delovno aktivna (med njimi tako tudi moški nad 65 let in ženske nad 63 let), znašajo 626,65 evrov. Pokojnina v višini 500 evrov (za štirideset let delovne dobe) upokojencu ne more zagotoviti niti socialne niti ekonomske varnosti.

Zakaj je torej ZDUS postavil mejo 500 evrov za 40 let delovne dobe? »Do številke 500 evrov smo prišli, ker skupaj z našimi upokojenimi strokovnjaki menimo, da je to nek obvezni (minimalni) znesek (čeprav še vedno zelo prenizek), ki si ga zasluži vsak upokojenec za 40-letno pokojninsko dobo,« odgovarja Anja Šonc, strokovna sodelavka na ZDUS-u. Na ZDUS-u pravijo, da so s to potezo le delno izboljšali varnost upokojencev, a da je to šele prvi korak. Njihov dolgoročni cilj je zagotoviti, da se pokojnine dvignejo vsaj do praga tveganja revščine. »Naš cilj je zagotoviti socialno in finančno varnost vseh upokojencev v Sloveniji,« zaključi Anja Šonc. Kdaj bodo ponovno predlagali spremembe zakonodaje, ni jasno.

Predlog ZDUS-a nima vpliva na ZPIZ-ov proračun

Četudi bo sprememba zakona sprejeta, država za revne ne bo namenila več denarja kot sedaj. Reforma v tej obliki namreč ne države ne Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ne stane nič.

V primeru sprejetja zakona bo 32.199 upokojencem iz blagajne ZPIZ-a sicer namenjeno skupno približno 615.000 evrov mesečno več. Če bo zakon, kakor se predvideva v tej fazi, dejansko sprejet julija 2017, se bodo odhodki ZPIZ-a v tem letu povečali za skupno 3,7 milijonov evrov.

Ampak ta sredstva bo ZPIZ lahko zagotovil znotraj obstoječega proračuna. Zaradi gospodarske rasti se predvideva, da se bo v naslednjih letih upokojevalo manj ljudi. Odstotek upokojene populacije naj bi se tako zmanjšal iz 1,56 odstotka na 1,46 odstotka. V praksi to pomeni, da bomo letno imeli 430 upokojencev manj. Z upoštevanjem povprečne pokojnine bo ZPIZ letno prihranil 3,2 milijona evrov. Dodatnega pol milijona naj bi zavod prihranil zaradi nižjega izplačila za letni dodatek zaradi upoštevanja tuje pokojnine.

Sprememba zakona tako ne bo pustila posledic na ZPIZ-ovemu proračunu. Država pa bo zaradi spremembe zakonodaje morda celo prihranila. Več kot 76 odstotkov upokojencev, ki bo s spremembo zakona dobilo višjo pokojnino, bi bilo upravičenih tudi do varstvenega dodatka v podobni vrednosti, ki se izplačuje iz državnega proračuna.

Pomanjkljivosti socialne države analiziramo tudi v letu 2017. Podprite naše delo.

Pokojnine in varstveni dodatek

Vlada je v predlogu zakona zapisala, da je »namen zakona zagotoviti (…) njihovo osnovno socialno varnost vsaj v takšni meri, da jim za preživetje ne bo treba zaprošati za varstveni dodatek. S spremembo zakona se tako zagotavlja socialna varnost upokojencem z daljšo aktivno dobo.«

Varstveni dodatek, ki trenutno znaša 476,87 evrov, je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Do njega so tako upravičeni vsi trajno nezmožni za delo, trajno nezaposljivi ter upokojenci – moški starejši od 65 in ženske, starejše od 63 let. Z varstvenim dodatkom država posamezniku izplača sredstva do višine 476,87 evrov.

Višina denarnih socialnih pomoči se sicer določa glede na višino minimalnih življenjskih stroškov. Kot rečeno, so ti leta 2009 za osebe, nezmožne dela, znašali 626,65 evrov. A ker so življenjski stroški ob spremembi socialne zakonodaje znašali več od minimalne plače, je bil varstveni dodatek namesto tega določen na 80 odstotkov minimalne plače.

Varstveni dodatek je bistven dohodek za tiste, ki ne morejo biti več delovno aktivni, zato potrebujejo državno pomoč za preživetje. V Sloveniji ga je med letoma 2007 in 2011 prejemalo okoli 45.000 Slovencev. S spremembo socialne zakonodaje leta 2012, ki je določila, da je varstveni dodatek vračljiva denarna pomoč, se je število prejemnikov drastično znižalo. Posebej starostniki niso zaprošali za varstveni dodatek, saj niso hoteli izgubiti nepremičnine. Po njihovi smrti si je namreč država stroške izplačevanja varstvenega dodatka poskušala pokriti s prodajo njihove nepremičnine. Med letoma 2012 in 2016 je varstveni dodatek prejemalo le okoli 10.000 Slovencev. S februarjem se je omejitev varstvenega dodatka omilila – varstveni dodatek postaja vračljiv samo za tiste, katerih nepremičnina presega vrednost 120.000 evrov. Ministrstvo za delo vseeno ne pričakuje, da se bo število prejemnikov varstvenega dodatka bistveno povzpelo. Ocenjujejo, da bo zaradi spremembe varstveni dodatek prejemalo 5.000 ljudi več.

Povišanje pokojnin bi imelo več smisla, če bi bil varstveni dodatek še vedno vračljiva denarna pomoč. Ob sprejetju obeh zakonodaj pa se višina mesečnega dohodka, ki ga bo prejemal posameznik z višjo pokojninsko dobo, ne bo bistveno spremenila. Spremenila se bo le vrsta izplačila.

Varstveni dodatek se namreč v celoti financira iz državnega proračuna, medtem ko pokojnine izplačuje ZPIZ. Večino, 71,2 odstotka ZPIZ-ovega proračuna predstavljajo prispevki za socialno varnost in davki, medtem ko 28,6 odstotka predstavljajo dohodki iz državnega proračuna.

Minimalno povišanje pokojnin

Izmed 32.199 upokojencev, ki bi se jim ob spremembi zakonodaje pokojnina povišala, je kar 24.543 takšnih, ki prejemajo pokojnino, ki je nižja od 476,87 evra in bi bili tako upravičeni do varstvenega dodatka.

S spremembo zakonodaje bi določen delež upokojencev resda prejemal pokojnine, ki so višje od varstvenega dodatka. A kaj to pomeni v praksi? Če bi prišlo do spremembe zakonodaje, bo 2.762 upokojencev prejemalo 13,13 evrov več, kot znaša varstveni dodatek. 7.772 upokojencev bi prejemalo 23,13 evra več, kot znaša varstveni dodatek. Za 14.000 slovenskih upokojencev (za tiste, ki imajo 37 oz. 38 let delovne dobe in bi zato njihova pokojnina znašala 470 oziroma 480 evrov) pa sprememba zakonodaje ne bo prinesla nobene omembe vredne spremembe, saj bi bili v vsakem primeru upravičeni do varstvenega dodatka.

V prihodnje bi se lahko število oseb, ki so kljub dolgi pokojninski dobi upravičeni do varstvenega dodatka, še povzpelo. Po besedah predstavnika za odnose z javnostjo na ministrstvu za delo namreč obstaja možnost, da se bo višina varstvenega dodatka povišala. Ker je od preteka prejšnje raziskave minilo že več kot pet let, je ministrstvo za delo naročilo novo raziskavo o minimalnih življenjskih stroških v Sloveniji. V primeru, da bodo ugotovili višje minimalne življenjske stroške, bodo ustrezno povišali tudi varstveni dodatek.

Zvišanje pokojnin je vsekakor potrebno. A predvidena sprememba zakonodaje vprašanja revščine med starostniki ne bo rešila. Če upoštevamo dejstvo, da bi bilo več kot 76 odstotkov upokojencev, ki se jim bo pokojnina zvišala, upravičenih tudi do varstvenega dodatka, ugotovimo, da se zaradi spremembe ne moremo nadejati kakršnegakoli večjega vpliva. Vloga pokojnin je, da posameznikom v zameno za dolgoletno delo zagotovijo dostojno življenje. To pomeni, da morajo dosegati vsaj prag tveganja revščine, ne pa 80 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov za dela nezmožne iz leta 2009, kolikor teh 500 evrov predstavlja.