Soavtor: Jerneja Grmadnik

Razkrivamo župane, ki so po ugotovitvah komisije za preprečevanje korupcije občinske posle nezakonito dali podjetjem v njihovi lasti, v lasti občinskih svetnikov ali njihovih sorodnikov.

Sredi leta 2011 je komisija za preprečevanje korupcije (KPK) dobila močno orožje v boju proti korupciji – spletno aplikacijo Supervizor. Ta sledi toku denarja iz javnega sektorja (ministrstev, občin, agencij, uradov in ostalih) v zasebni sektor, torej podjetjem. Aplikacija je požela veliko zanimanje javnosti – število ogledov je že prvi dan preseglo milijon.

A komisija aplikacije ni ustvarila le za potešitev radovednosti javnosti. S pomočjo Supervizorja so leta 2012 analizirali tudi transakcije med občinami in podjetji z namenom ugotavljanja nezakonitega poslovanja.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), v veljavi od junija 2010, namreč določa, da občina ne sme poslovati s podjetjem, v katerem je funkcionar občine (župan, podžupan ali občinski svetnik) bodisi član poslovodstva bodisi je lastnik podjetja. Prepoved velja tudi za podjetja, ki so v lasti družinskih članov funkcionarjev. Prav tako občina s takim podjetjem ne sme poslovati še eno leto (v kolikor je bil funkcionar lastnik podjetja) oziroma dve leti (v kolikor je poslovodja podjetja) po prenehanju funkcije funkcionarja.

ZIntPK je bistveno zaostril to področje. Prejšnji predpis, Zakon o preprečevanju korupcije (ZPKor), je pod določenimi pogoji poslovanje med občino in podjetji funkcionarjev oziroma njihovih družinskih članov dovoljeval. Zato se je protikorupcijska komisija preverjanja zakonitosti poslovanja občin lotila za obdobje od junija 2010 do konca leta 2011.

Kljub relativno kratkemu obdobju preiskave je KPK ugotovila za 1,4 milijona spornih poslov med občinami in podjetji. S povezanimi podjetji je nedovoljeno poslovalo kar 68 občin, spornih poslov je bilo 429.

Za nezakonito poslovanje občine s podjetji je sicer odgovoren zastopnik občine, torej župan. Tem je KPK ob ugotovljenih nepravilnostih tudi izdala prekrškovne kazni – po zakonu je kazen za tak prekršek od 400 do 4000 evrov. V dveh primerih pa je KPK ugotovila, da občinski funkcionarji občini niso sporočili svoje povezanosti s podjetji, s katerimi je nato občina poslovala.

V večini poslov je KPK tudi zahtevala uveljavljanje ničnosti posla. Tako bi podjetja občini vrnila sredstva, občine pa podjetjem tisto, kar so od njih dobila. Vendar v večini primerov uveljavljanje ničnosti ni spremenilo ničesar, saj je pri poslovanju šlo za gradnje oziroma storitve. Tega pa ni moč »vrniti« podjetju. Podjetje je zato obdržalo denar, občina pa storitev. Edina kazen pa je tako ostala globa županu.

Večina teh dejstev je KPK javnosti že predstavila. Do danes pa je ostajala neznanka, katere občine so poslovale s podjetji svojih funkcionarjev ali njihovih družinskih članov.

Seznam teh občin in spornih poslov smo na podlagi zahtevka po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zdaj pridobili mi. Podatki kažejo, da je šlo v primeru približno polovice občin za majhne posle, po večini vredne nekaj sto evrov. V nekaterih primerih pa so posli dosegli nekaj tisoč ali celo nekaj sto tisoč evrov. Občin, kjer je bil obseg nezakonitih poslov večji od par tisoč evrov, je 27.

Prvih devet izmed teh sedemindvajsetih predstavljamo v tem prispevku. Ostale pa bomo razgalili še v tem tednu. Še vedno namreč čakamo na odgovore nekaterih občin glede spornega poslovanja.

Pri vsaki občini predstavljamo obseg nezakonitega poslovanja, ki ga je ugotovila KPK, in obseg celotnega poslovanja s podjetjem v času, ko je mesto občinskega funkcionarja zasedala oseba, povezana s tem podjetjem. Ker je bil star zakon (ZPKor) milejši od zdajšnjega ZIntPK, opozarjamo, da poslovanje izpostavljenih podjetij z občino pred junijem 2010 ni bilo nujno nezakonito.

Pred predstavitvijo ugotovitev v posameznih občinah naj razkrijemo še posledice akcije protikorupcijske komisije. Lani je KPK na vzorcu 23 občin ponovno preverjala nezakonito poslovanje, sum kršitev pa je ugotovila le v dveh primerih. Kot kaže, je predlanska akcija KPK tako dosegla svoj namen tudi na področju preventivnega delovanja.

Videm – občinske pogostitve v županovi gostilni

Župan občine Videm Friderik Bračič, ki je tako leta 2006 kot leta 2010 kandidiral kot kandidat stranke SLS, je občinske posle v nasprotju z zakonom dal podjetju Mizarstvo Janez Baniček s.p. Glede na dokumente občinskega sveta je tudi Janez Baniček med leti 2006 in 2010 v občinskem svetu občine Videm sedel kot član stranke SLS. Baniček je z dobavo materiala za obnovo Petrove domačije med julijem in septembrom 2010 glede na podatek iz aplikacije Supervizor nezakonito dobil 5890 evrov.

Nezakoniti pa so bili tudi posli občine s podjetji Gostišče Majolka, Julijana Bračič s.p.; Gostišče Majolka, Bračič Mirko s.p.; Avtoelektričarstvo Bračič Renato s.p. in Avtoelektričarstvo Friderik Bračič s.p. Glede na imena oziroma priimke oseb lastnikov s.p.-jev lahko sklepamo, da so s.p.-ji bili bodisi v lasti župana Friderika Bračiča bodisi njegovih sorodnikov. Z omenjenimi družbami je občina v letih 2010 in 2011 sklenila skupno za 15.400 evrov nezakonitih poslov. Od 2003 do 2012 (Friderik Bračič je župan občine Videm od leta 2002) pa je po podatkih Supervizorja občina z omenjenimi podjetji sklenila za slabih 85.000 evrov poslov.

Z občine nam na naša vprašanja, zaradi katerih občinskih funkcionarjev je KPK posle označila kot sporne, niso odgovorili. Povedali pa so nam, da so po ugotovitvah KPK posle razveljavili. Od takrat z omenjenimi podjetji ne poslujejo več.

Župan Friderik Bračič se je sicer pred kratkim pod drobnogledom javnosti znašel zaradi domnevne odobritve občinskega posojila samemu sebi. RTV Slovenija je januarja letos poročala, da je Bračič kot župan samemu sebi leta 2007 odobril 57.000 evrov posojila iz proračuna občine.

Ajdovščina – svetnik vzdržuje občinski informacijski sistem

Ajdovški župan Marjan Poljšak, član Nacionalne stranke dela (NSD), ki je na položaju že od leta 2000, je občinske posle v vrednosti slabih 35.000 evrov v letu 2011 nezakonito dal podjetju Net – računalniški sistemi d.o.o. Slednje je v solastništvu občinskega svetnika v preteklem mandatu, Igorja Benka, ki je bil tudi eden od direktorjev podjetja. Po zakonu občina z nekdanjim svetnikom ne sme poslovati še dve leti po preteku mandata. Benko je bil član Liste srce, ki je trenutno del županove občinske koalicije.

Na naša vprašanja, zakaj so kljub prepovedi poslovali z Igorjem Benkom, na občini odgovarjajo, da jim je Benko zagotovil, »,da funkcije direktorja ne opravlja on, ampak drugi družbenik, ki je kot direktor vpisan v poslovni register, in da je zadevo uredil tudi glede lastniškega deleža v družbi.« Na občini so samokritično še dodali, da »takšna izjava sicer ne opravičuje občine, ki bi morala resnično stanje v poslovnem registru preverjati sama.«

Podjetje NET je sicer po pojasnilih občine postavila informacijski sistem občine, kar je bil tudi eden od razlogov za ohranjanje sodelovanja s podjetjem. V času prejšnjega mandata občinskega sveta, ko je bil svetnik tudi Benko, je podjetje s poslovanjem z občino zaslužilo 165.000 evrov.

Braslovče – svetniku za 130.000 evrov gradbenih poslov

Občina Braslovče, ki jo od oktobra 2010 vodi član SD Branimir Strojanšek, pred tem pa jo je vodil Marko Balant (SDS), je nezakonito poslovala z dvema mestnima svetnikoma: Dragom Turnškom (Gradbena mehanizacija in avtoprevozništvo, Drago Turnšek s.p.) in Vinkom Drčo (R&GOLDING, storitve za rastlinsko pridelavo, certificiranje in prodajo hmelja, Vinko Drča s.p.). S prvim je KPK ugotovila za okoli 130.000 evrov spornih poslov na področju gradbeništva, urejanja cest in ostalih površin, z drugim pa za 14.000 evrov. Vinko Drča je član stranke SLS, Turnšek pa glede na spletno stran občine ni več občinski svetnik. Drča je svetnik že vsaj od leta 2002, med letoma 2003 in 2010 pa je po podatkih Supervizorja s poslovanjem z občino zaslužil dobrih 45.000 evrov.

Po poročanju Žurnala so kriminalisti lani Marka Balanta in Vinka Drčo ovadili zaradi domnevno nezakonitih sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč v zazidljiva. Očitajo ima, da sta za to dobila podkupnino.

Nova Gorica – svetnik okrasil mestno jedro

Župan Nove Gorice Matej Arčon (LDS) je po ugotovitvah KPK v letu 2011 nezakonito posloval z nekdanjim mestnim svetnikom v obdobju 2006 – 2010 Tomažem Vugo, ki je bil prav tako član stranke LDS. Tudi v tem primeru je občina kršila zakonsko določilo, da še eno leto po prenehanju funkcije ne sme poslovati s podjetjem, ki je v solastništvu občinskega svetnika. KPK je ugotovila za 3600 evrov spornih poslov z Vugovim podjetjem Apos, d.o.o. Podjetje je za občino okrasilo mesto in izdelalo študijo primernosti kapacitet garaže in razpisno dokumentacijo.

Na občini na ugotovitve KPK odgovarjajo, da niso vedeli, da s podjetjem Apos ne bi smeli poslovati. Vuga namreč občine menda o solastništvu podjetja ni obvestil. Zanimivo pa je, da je občina kljub tem domnevnim zavajajočim praksam Vuge z njim nadaljevala sodelovanje in mu do decembra 2013 dala skupno za slabih 24.000 evrov poslov. Vuga je z občino glede na podatke Supervizorja začel poslovati šele po tem, ko je njegov strankarski kolega Arčon leta 2010 zmagal na volitvah.

Poljčane – zimsko službo opravljal podžupanov sin

Občina Poljčane, ki jo vodi Stanislav Kovačič (kandidiral s podporo stranke SDS), je v letih 2010 in 2011 nezakonito poslovala s podjetji S-design, Slatenšek Drejc, s.p, in Knez d.o.o. Drejc Slatenšek, ki je po pojasnilih občine sin podžupana Mirka Slatenška, je z nezakonitim poslovanjem z občino (izvajanje zimske službe in komunalnih storitev) zaslužil okoli 6500 evrov. Podjetju Knez d.o.o. v lasti Izidorja Kneza, brata občinskega svetnika Matjaža Kneza (SDS), pa je občina dala za 2000 evrov nezakonitih poslov za izdelavo ograj, nosilnih stebrov in temeljnih okvirjev na mostu.

Matjaž Knez je član občinskega sveta občine od leta 2006, v tem času pa je podjetje njegovega brata z občinskimi posli zaslužilo skupno dobrih 45.000 evrov. Od aprila 2009 do januarja 2012 je tudi Drejc Slatenšek s poslovanjem z občino zaslužil okoli 45.000 evrov. Mirko Slatenšek, oče Drejca Slatenška, je podžupan občine Poljčane od leta 2007.

Koper – občinski denar trem članom Popovičeve liste

Sporno poslovanje Občine Koper v skupni višini 5.103 evrov je KPK ugotovila pri treh podjetjih. Z družbo PVG d.o.o. je povezan (zdaj že) bivši občinski svetnik Sebastjan Vežnaver, kandidat stranke župana Borisa Popoviča Koper je naš, ki je bil v mestni svet izvoljen v mandatu 2006-2010. Občina Koper je z omenjeno družbo leta 2008 sklenila pogodbo o nakupu dveh motornih koles za potrebe občinskega inšpektorata, pri istem podjetju je leta 2011 občina naročila servis motornih koles v višini 743 evrov. Kot so sporočili iz občine, so pred izvedbo postopka javnega naročanja na spletni strani KPK preverili seznam poslovnih subjektov, s katerimi bi bilo poslovanje sporno, a tega podjetja na seznamu ni bilo. Tega Sebastjan Vežnaver po zagotovilih občine ni storil.

Sebastjan Vežnaver oziroma poslovni subjekti, ki jih je ustanovili PVG, d.o.o., so po podatkih Supervizorja v času, ko je bil ta mestni svetnik od občine Koper dobili skupno še za dobrih 30.000 evrov.

Drugo podjetje, pri katerem je KPK ugotovila omejitve poslovanja, je bil Mile Glamočić, s.p. Glamočić je družinski član svetnice Karin Felicijan, kandidatke stranke Koper je naš, mestne svetnice v mandatu 2006-2010 in tudi v zdajšnjem mandatu. Mile Glamočić se je marca 2010 prijavil na razpis za sofinanciranje ustvarjanje podpornega okolja za podjetništvo v Mestni občini Koper za leto 2010 in pridobil finančna sredstva v višini 1.000 evrov za sofinanciranje začetnih investicij. »Postopek dodelitve sredstev se je začel pred uveljavitvijo ZIntPK in se končal takoj po uveljavitvi zakona. Nihče od udeleženih v postopku ni bil seznanjen s tem, da za navedeni poslovni subjekt velja omejitev poslovanja, zaradi družinske povezave z občinsko svetnico Karin Felicijan,« so zapisali v Mestni občini Koper.

Tretja družba je bila EM. studio, d.o.o., katere ustanovitelj in družbenik je družinski član občinske svetnice Barbare Strmole, kandidatke stranke Koper je naš, svetnice v mandatu 2006-2010 inv zdajšnjem mandatu. Navedenemu poslovnemu subjektu je Mestna občina Koper novembra 2010 dala posel za izdelavo idejne študije za oblikovanje območja ob avtocesti Koper–Ljubljana v višini 3.360 evrov. »Pred izdajo naročilnice Seznam poslovnih subjektov na spletni strani KPK še ni bil objavljen, osebe udeležene v postopku pa niso bile seznanjen s tem, da zaradi družinske povezave z občinsko svetnico Barbaro Strmole, za navedeni poslovni subjekt velja omejitev poslovanja,« so odgovorili iz MOK, ali so bili seznanjeni z omejitvijo poslovanja.

Poleg tega podatki Supervizorja pokažejo, da je MOK sodelovala tudi z Veterinarsko ambulanto, d.o.o. Koper, katere petinska lastnica je do februarja 2011 bila Barbara Strmole. Domači naslov Strmoletove kot solastnice veterinarske ambulante v bazi Ajpes je isti kot naslov podjetja EM Studio, zato sklepamo, da gre za isto osebo kot v primeru družbe EM studio. Veterinarsko podjetje je med letom 2006 in februarjem 2011 od MOK prejelo slabih 40.000 evrov.

Ormož – soprogu svetnice za 159.000 evrov gradbenih poslov

Po ugotovitvah KPK je občina Ormož, ki jo vodi župan Alojz Sok (NSi), sklenila pogodbo za izvedbo gradbenih del pri izgradnji kanalizacije Podgorci-Sodinci-Velika Nedelja s podjetjem IPI, d.o.o.. To je kot podizvajalca za zemeljska dela izbralo Boštjana Kolenka, s.p., soproga občinske svetnice Valerije Kolenko (SDS). Kolenko je s tem poslom zaslužil 159.000 evrov.

Kot pojasnjujejo na občini, so pogodbo s podjetjem IPI sklenili v verovanju, da z njo ne kršijo zakona. Na spletni strani KPK je bilo namreč po njihovih zagotovilih v tem času objavljeno pojasnilo, da prepoved poslovanja za podizvajalce ne velja. Občina je uveljavljala ničnost poslov, a ker je šlo za gradnje, je Kolenku ostal denar, občini pa kanalizacija. Je pa Kolenko po pojasnilih občine zaradi nezakonitega poslovanja brezplačno opravil nekatere storitve v javno dobro.

Ostale gradbene pogodbe, kjer je bil Boštjan Kolenko s.p. izvajalec so bile podpisane v letih 2009 in 2010. Boštjan Kolenko, s.p. je po podatkih, pridobljenih na Supervizorju, od občine Ormož avgusta 2009 prejel še 18.314 evrov. Valerija Kolenko je bila mestna svetnica tudi v letih 2006 do 2010.

Kranj – svetnik oddaja prostore občini

KPK je ugotovila nezakonito poslovanje občine Kranj s podjetjem Jason d.o.o., katerega solastnik je mestni svetnik Alojz Jurij Gorjanc (Desus). Gorjanc, ki je bil mestni svetnik tudi v prejšnjem sklicu (2006 – 2010), je sredstva občine dobil za oddajo poslovnih prostorov za opravljanje dela svetniških skupin Desus in Zares. Gornjanc je glede na aplikacijo Supervizor z občino posloval tako v času prejšnjega župana Damijana Perneta (Zares) kot zdajšnjega, Mohorja Bogataja (Stranka za napredek krajevnih skupnosti).

Po podatkih Supervizorja je omenjeno podjetje od Mestne občine Kranj obdobju od novembra 2009 do aprila 2012 dobilo 14.390 evrov, KPK je nesporno ugotovila nepravilnosti v višini okoli 3.000 evrov.

Po pojasnilih občine je bila pogodba sklenjena zaradi nepoznavanja zakonodaje na področju omejitev poslovanja.

Hrastnik – svetniku 12.000 evrov za pogostitve

KPK je pri poslovanju Občine Hrastnik ugotovila nezakonito poslovanje z družbo Alfa-Mikra d.o.o, katere solastnik je Jože Gregorčič, član LDS, ki je v obdobju od 2006-2010 zasedal funkcijo občinskega svetnika. Posle mu je dal Miran Jerič, od leta 2000 župan Hrastnika. Jerič je prav tako član stranke LDS. Obseg nedovoljenega poslovanja je znašal dobrih 3000 evrov. Alfa-Mikra d.o.o. je za občino opravila gostinske storitve na tradicionalni kulturni prireditvi in nekaterih protokolarnih dogodkih. »V času izdajanja naročilnic nismo prejeli obvestila o nasprotju interesov, saj podjetje ni bilo na seznamu subjektov, s katerimi veljajo omejitve poslovanja po ZintP,« so sporočili z Občine Hrastnik in dodali, da je bil izvajalec izbran tudi zato, ker za določene termine v drugih gostinskih obratih ni bilo terminov, saj v Hrastniku ni velikega števila obratov, ki bi bilo primerni za protakolarne dogodke.

Glede na naravo poslov, po izdanem prekršku s strani KPK, ni bilo mogoče uveljavit ničnosti poslov, je pa občina solastnico družbe Nušo Gregorič seznanila z ugotovitvami komisije in jo opozorili na dolžnost obveščanja. Po podatkih Supervizorja je Alfa-Mikra, d.o.o. v obdobju od novembra 2006 do oktobra 2010 s poslovanjem z Občino Hrastnik zaslužila dobrih 12.000 evrov. Jože Gregorič na zadnjih volitvah ni nastopil.

Dopolnitev:

V primeru župana občine Poljčane Stanislava Kovačiča smo ob njegovem imenu v oklepaju zapisali kratico stranke SDS. Stanislav Kovačič je namreč na volitvah bil kandidat stranke SDS oziroma je bila SDS predlagatelj Stanislava Kovačiča za župana Poljčan. To je razvidno iz spletne strani Državne volilne komisije. Stanislav Kovačič nas je naknadno obvestil, da to drži, ni pa član stranke SDS. Zato smo v izogib dvoumnostim v njegovem primeru zapis v oklepaju ob njegovem imenu popravili tako, da je jasno razvidno, da je le kandidiral s podporo SDS.