Danes objavljamo drugi zemljevid v seriji analize nasilnih kaznivih dejanj po slovenskih ulicah. Pri objavi zemljevidov ulic s povzročitvami hudih telesnih poškodb smo se osredotočili na kazniva dejanja, ki kažejo, v kolikšni meri so se posamezniki v določeni skupnosti, soseski … za reševanje konfliktov pripravljeni zateči k nasilju. Zemljevid ropov pa pokaže, v kolikšni meri so posamezniki nasilje pripravljeni uporabiti za pridobitev premoženjske koristi.

Najprej naj pojasnimo, da spodaj objavljeni zemljevid združuje primere ropov in roparskih tatvin. Kaznivi dejanji se razlikujeta glede na vsebnost grožnje oziroma uporabe sile. Pri ropu želi povzročitelj z grožnjo s silo pridobiti premoženjsko koristi. Pri roparski tatvini pa poskuša povzročitelj nekaj ukrasti, a ga pri tem zalotijo. Ob tem pa želi povzročitelj z grožnjo ali uporabo sile uiti tistim, ki so ga zalotili. Najvišja zagrožena kazen za rop in roparsko tatvino je petnajst let zapora.

Policija je med leti 2008 in 2013 obravnavala precej več sumov ropov kot roparskih tatvin. Od 3041 obravnavanih primerov je bilo 2501 ropov in le 540 roparskih tatvin.

Po pojasnilih policije se velika večina ropov zgodi na ulici. »Žrtve napada so predvsem mladoletne osebe, storilci pa pri tem največkrat odtujijo žrtvi  denar, mobilni telefon, nakit in druge vrednejše predmete, ki jih  imajo  žrtve  v tistem trenutku pri sebi.« Storilci največkrat zagrozijo s fizično silo, redkeje pa z orožjem ali nevarnim predmetom.

Večjih ropov je malo. Po podatkih časnika Dnevnik se je tako med leti 2009 in 2013 skupno zgodilo le 125 ropov bank, pošt in hranilnic.

Temu pa ni bilo vedno tako. Po osamosvojitvi je poraslo število ropov finančni institucij in menjalnic. Ti ropi po pojasnilih policije od leta 2002, predvsem zaradi boljšega varovanja in prehoda na evro, zaradi česar je v Sloveniji vse manj menjalnic, ponovno upadajo.

Od leta 2010 ropi finančnih inštitucij spet naraščajo, žal je leta 2011 pri ropu pošte v Kresnicah oseba prvič tudi izgubila življenje. Sicer pa v zadnjih letih policija ne beleži porasta poškodb zaradi ropov.

Po trditvah policije se lahko v primerjavi z ostalimi evropskimi državami ponašamo z višjim odstotkom preiskanih ropov, predvsem hujših oboroženih ropov. K temu močno pripomore dobro mednarodno sodelovanje, saj so ti ropi v precej primerih posledica tako imenovanega »roparskega turizma«. Člani tujih kriminalnih združb v Slovenijo pripotujejo le z namenom izvršitve ropa, nato pa iz države takoj pobegnejo.

Ker  te združbe ponavadi prihajajo z Balkana, je Slovenija v zadnjih letih po trditvah policije okrepila sodelovanje s policijami na tem območju. Z njimi si neposredno izmenjuje podatke in vodi skupne preiskave. »Dejstvo pa je, da imajo vsa prijetja tujih državljanov  v  Sloveniji,  ki  so izvrševali rope v zadnjih letih, bodisi neposredno po storitvi ropa ali kasneje, pozitiven vpliv in bistveno pripomorejo k zmanjšanju tovrstnih kaznivih dejanj,« poudarjajo na policiji.

Roparske tatvine pa po podatkih policije v zadnjih letih upadajo. Storilci roparskih tatvin oškodovancem do zdaj še niso povzročili hudih poškodb. »Večina  roparskih  tatvin  v  trgovinah se »razvije« iz tatvine (tatvina izdelka majhne  vrednosti),  ko  je storilec zaloten s strani varnostnika ali prodajalca in za pobeg in zadržanje ukradenega predmeta  uporabi silo ali grožnjo z namenom, da si ukradeno stvar zadrži in pobegne,« pojasnjujejo na policiji.

Najbolj nevarne ulice

Na spodnjem zemljevidu so prikazani primeri ropov in roparskih tatvin med leti 2008 in 2013. Niso pa prikazani vsi primeri. Kot rečeno je policija v obdobju 2008 – 2013 obravnavala 3041 primerov suma kaznivega dejanja ropa oziroma roparske tatvine. Podatki o lokaciji pa so v evidenci zabeleženi le za 2741 primerov. In vsi ti so tudi vključeni v zemljevid.

Podatke o lokacijah ropov in roparskih tatvin smo tako kot podatke o hudih telesnih poškodbah in nasilništvu od policije pridobili le po imenih ulic, ne pa tudi po hišnih številkah. Slednje bi namreč lahko izdale identiteto žrtve, kar pa bi bilo nezakonito in tudi neetično. Posamezna oznaka na zemljevidu tako ne pomeni, da se je dogodek zgodil točno tam. Pomeni le, da se je zgodil v tej ulici.

Obenem policija opozarja še, da kaznivo dejanje ni bilo nujno storjeno natančno na navedeni ulici. »Namreč, v evidenco kaznivih dejanja se pri storjenem kaznivem dejanju navede točni naslov storjenega kaznivega dejanja, če je ta znan oziroma najbližji naslov, če na tem mestu ni naslova, natančna geografska lokacija storjenega kaznivega dejanja pa je razvidna iz kazenske ovadbe. Primer: kaznivo dejanje je storjeno na parkirišču, ki meji na Dunajsko ulico. V evidenci kaznivih dejanj se kot kraj storitve kaznivega dejanja navede ime najbližje ulice, iz kazenske ovadbe pa izhaja natančna lokacija storjenega kaznivega dejanja.«

In katere so najbolj nevarne ulice v Sloveniji glede na število ropov? Kot smo že pisali, se največ ropov na 10.000 prebivalcev zgodi v v Ljubljani. Le ena izmed desetih ulic, na katerih se je med leti 2008 in 2013 zgodilo več kot 20 ropov, ni v glavnem mestu. To je Mlinska ulica v Mariboru (28 ropov).

V Ljubljani po ropih vodi Celovška cesta (84), sledita pa ji Šmartinska cesta (69) in Trg osvobodilne fronte pred glavno avtobusno postajo (51).

Zemljevid ropov in roparskih tatvin med leti 2008 in 2013

Legenda moder krog: en rop; vijoličen krog: 2 – 5 ropov; rumen krog: 6 – 10 ropov; rumen oblak: 11 – 20 ropov; rdeč oblak: 21 – 84 ropov. Zaradi ukinitve storitve Google Fusion Tables zemljevid ni več interaktiven. Podatki so dostopni na tej povezavi.