V okviru projekta nasilni kriminal sistematično analiziramo pojav nasilja v Sloveniji. Predstavili smo že stopnje nasilja po upravnih enotah in regijah. V nadaljevanju pa vam bomo v treh objavah predstavili še pogostost najbolj značilnih nasilnih kaznivih dejanj po ulicah slovenskih mest in vasi: povzročitve hude in posebno hude telesne poškodbe; nasilništva; ropov in roparskih tatvin. V tem članku vam predstavljamo zemljevid hudih telesnih poškodb. Nasilništvo in rope pa vam bomo predstavili naslednji teden oziroma čez štirinajst dni.

Huda oziroma posebno huda telesna poškodba sta za izgubo življenja najhujši posledici nasilja. Pri kaznivem dejanju povzročitve hude telesne poškodbe gre bodisi za življenjsko nevarnost poškodovanca bodisi je poškodovanec vsaj začasno močno telesno prizadet. Pri posebno hudi telesni poškodbi pa gre za trajno hudo telesno prizadet.

Temu ustrezno je za obe kaznivi dejanji zagrožena zaporna kazen. Najvišja kazen za povzročeno hudo telesno poškodbo je pet let, če žrtev za posledicami take poškodbe pozneje umre, pa deset let. Najvišja kazen za posebno hudo poškodbo pa znaša 10 let oziroma 15 let, če poškodovanec poškodbi podleže.

»Po naših izkušnjah je huda telesna poškodba najpogosteje posledica nekega predhodnega dogodka. Tukaj imamo v mislih konflikt med dvema ali več osebami, ki se prične ali v lokalu, na javnem mestu ali pa v zasebnih prostorih. Konflikt se stopnjuje do pretepa, v katerem lahko sodeluje več oseb, lahko uporabljajo razne predmete (kij, palice …). Huda telesna poškodba lahko nastane neposredno zaradi npr. udarcev ali kot posledica (oseba med pretepom pade na tla in z glavo udari ob tla …). Udeleženci so najpogosteje mlajše osebe, mladoletniki, pogosto je prisoten tudi alkohol. Gre pa za redka kazniva dejanja, žal so se nekatera končala tudi tragično. Najpogostejši motivi za hudo telesni poškodbo so maščevalnost, objestnost in osebna uveljavitev,« najpogostejše okoliščine hudih in posebno hudih telesnih poškodb pojasnjujejo na policiji.

Pred ogledom zemljevida pa vas moramo opozoriti še na nekaj metodoloških dejstev. Podatke o lokacijah hudih in posebno hudih telesnih poškodb (za potrebe prikaza smo jih združili) smo od policije pridobili le po imenih ulic, ne pa tudi po hišnih številkah. Slednje bi namreč lahko izdalo identiteto žrtve, kar pa bi bilo nezakonito in tudi neetično. Posamezna oznaka na zemljevidu tako ne pomeni, da se je dogodek zgodil točno tam. Pomeni le, da se je zgodil v tej ulici.

Zemljevid prav tako ne prikazuje vseh primerov hudih in posebno hudih telesnih poškodb. Med leti 2008 in 2013 je policija obravnavala 1210 sumov kaznivega dejanja povzročitve teh poškodb. Vendar policijska evidenca za 135 primerov ne vsebuje podatka o lokaciji. Zato jih tudi nismo mogli vključiti v zemljevid.

Obenem policija še opozarja, da kaznivo dejanje ni bilo nujno strojeno natančno na navedeni ulici. »Namreč v evidenco kaznivih dejanja se pri storjenem kaznivem dejanju navede točni naslov storjenega kaznivega dejanja, če je le-ta znan oziroma najbližji naslov, če na tem mestu ni naslova, natančna geografska lokacija storjenega kaznivega dejanja pa je razvidna iz kazenske ovadbe. Primer: kaznivo dejanje je storjeno na parkirišču, ki meji na Dunajsko ulico. V evidenci kaznivih dejanj se kot kraj storitve kaznivega dejanja navede ime najbližje ulice, iz kazenske ovadbe pa izhaja natančna lokacija storjenega kaznivega dejanja.«

Najnevarnejše ulice

Kljub zgoraj omenjenim pomanjkljivostim pa lahko iz zemljevida izluščimo »najnevarnejše« ulice v Sloveniji.

Z 12 primeri obravnavanih hudih telesnih poškodb vodi glavna turistična ulica v Portorožu: Obala, ki se razteza od Hotela Bernardin do Lucije. Z 11 primeri ji sledi Celovška cesta v Ljubljani. Obe ulici sta precej dolgi, zato gre del »krivde« za storjene poškodbe na obeh pripisati tudi dejstvu, da ob njiju živi večje število ljudi oziroma obratuje večje število lokalov.

Temu pa ni tako v primeru tretje na lestvici – Mlinske ulice v Mariboru. Na njej je bilo med leti 2008 in 2013 povzročenih devet hudih ali posebno hudih telesnih poškodb. Ulica zaobjema avtobusno postajo v Mariboru, ki pa je znana kot problematičen okoliš.

Pod drobnogled smo vzeli še tiste ulice, na katerih je bilo storjenih šest ali več poškodb. V Celju sta to Ljubljanska (8 hudih ali posebno hudih poškodb) in Mariborska (6) cesta, v Ljubljani Tržaška (8) in Zaloška (6) cesta ter Nazorjeva ulica (6) v centru mesta. V Slovenj Gradcu je bilo največ poškodb povzročenih na Ronkovi ulici (6), v Murski Soboti pa na Kopališki (7).

Zanimivo pa se je kot edina slovenska vas na tem seznamu znašla tudi vasica z dobrimi 130 prebivalci z imenom – Slovenska vas (7). V Slovenski vasi se nahaja osrednji moški zapor v Sloveniji Dob, tako da gre večina hudih telesnih poškodb najverjetneje na račun dogajanja v zaporu.

Zemljevid hudih in posebno hudih telesnih poškodb med leti 2008 in 2013

Legenda moder krog: ena poškodba; vijoličen krog: 2 – 3 poškodbe; rumen krog: 4 – 5 poškodb; rumen oblak: 6 – 9 poškodb; rdeč oblak: 10 – 13 poškodb. Zaradi ukinitve storitve Google Fusion tables zemljevid ni več interaktiven. Podatki so dostopni na tej povezavi.