Vsa podjetja želijo poslovati s čim nižjimi stroški. Nekatera se za dosego tega cilja poslužijo tudi nelegalnih metod. Metod, ki ne pomenijo le nelojalne konkurence poštenim podjetnikom, temveč tudi ogrožajo delavce.

Ena izmed takih metod je delo na črno. Predvsem v gradbeništvu in gostinstvu, pa tudi na drugih področjih, se želijo delodajalci stroškom socialnih, zdravstvenih in drugih prispevkov, izogniti z najemanjem delavcev brez ustreznih pogodb.

Podatki inšpektorata za delo, ki smo jih dobili z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja, kažejo, da so delovni inšpektorji med majem 2011 in majem 2014 zaradi zaposlovanja na črno kaznovali 494 podjetij oziroma oseb z dejavnostjo (s. p.). Vsa podjetja, za katera smo uspeli najti naslove njihovih sedežev, objavljamo na spodnjem zemljevidu.

Zaradi ukinitve storitve Google Fusion Tables podatki niso več dostopni.

Delovna inšpekcija je zaposlovanje na črno nadzirala in kaznovala do avgusta lani. Od takrat dalje zaposlovanje na črno kaznuje na novo ustanovljena finančna uprava (Furs). Tudi od Fursa smo želeli pridobiti podatke o kaznih zaradi dela na črno, vendar nam jih niso posredovali z obrazložitvijo, da so davčna tajnost. Na to potezo Fursa smo se pritožili uradu informacijskega pooblaščenca, njegovo odločitev še čakamo.

Delavci imajo dovolj izkoriščanja

Precej primerov zaposlovanja na črno so delovni inšpektorji ugotovili na podlagi prijav. »Ljudje imajo počasi tega dovolj. Nekdo dela v lokalu in dobiva obljube, da bo podpisal pogodbo za delo, a je nato ne dobi. Ta posameznik tudi ni priplaval po župi in ima tega dovolj in prijavi,« je za podcrto.si povedala glavna inšpektorica za delo Nataša Trček.

Globe za zaposlovanje na črno so visoke. Do avgusta lani so znašale od 4100 do 20.800 evrov, nato so jih povišali na od 5000 do 26.000 evrov. Med majem 2011 in majem 2014 so delovni inšpektorji najvišjo kazen, 16.700 evrov, izrekli pekarni in trgovini Ari Plus d. o. o.

Vendar pa se odgovorni za zaposlovanje globi pogosto izognejo. Za to uporabijo tako imenovano veriženje podjetij. Kako poteka ta praksa?

Nepošten podjetnik prek enega izmed podjetij zaposluje delavce na črno. Ko inšpektorji to podjetje oglobijo, ga lastnik preprosto pošlje v stečaj, posle pa nadaljuje prek drugega, novoustanovljenega podjetja, ali prek podjetja, ki ga je imel ustanovljenega »na zalogo.« »Na finančni upravi so pred kratkim našli nekoga, ki je lastnik 1200 podjetij,« je povedala Nataša Trček.

Globe sicer ne dobi le podjetje, temveč tudi odgovorna oseba, torej direktor tega podjetja. »Ampak kaj se zgodi – nepošteni podjetniki si kot odgovorne osebe nastavijo tujce z makedonskim, črnogorskim državljanstvom, ali pa iz še bolj oddaljenih držav. In take odgovorne osebe tako ali tako ne najdeš,« pove Nataša Trček. Po njenem opažanju to sicer ni le problem inšpektorjev, temveč tudi sodišč

Kako se spopasti z izogibanjem plačilu glob? »Mi že leta opozarjamo, da mora država nekako zajeziti veriženje podjetij. Dosegli smo, da ministrstvo za gospodarstvo že pripravlja ukrepe, tudi finančno ministrstvo razmišlja o tem, kako preprečiti neplačilo delavcem,« je povedala Nataša Trček. Nepošteni delodajalci namreč veriženje podjetij uporabljajo tudi za izogibanje plačilu delavcem in ostalim obveznostim.

Delovna inšpekcija se zato zavzema za prepoved odpiranja novih podjetij tistim posameznikom, ki kršijo delovno zakonodajo. »Se pravi: če mi nekoga dobimo in ugotovimo, da je kršitelj, mu mora država preprečiti odpiranje novih podjetij,« pojasnjuje Nataša Trček.

Ukrep je všečen, a predstavlja logističen zalogaj. Oseba lahko namreč na primer d. o. o. tudi kupi. »Celotne zadeve ni najlažje speljati,« se strinja Nataša Trček. »Dali smo nekaj predlogov. Zadevo bi morali nekako krovno vezati na lastnika in odgovorno osebo in nato tudi na plačila, ki ga ti osebi izvajata.«

Spremljanje neplačnikov pa ni najlažje. »Zdaj že vsi ptički pojejo, da je treba nazaj uvesti službo državnega knjigovodstva in onemogočiti poslovanje tistemu, ki delavcem ne izplačuje plač, prispevkov, davkov. Ne moreš več odpreti firme ali poslovati z obstoječim podjetjem, dokler ne poplačaš dolga« poudarja glavna delovna inšpekcija. Služba državnega knjigovodstva je v Jugoslaviji opravljala celovit finančni nadzor nad gibanjem in pretokom kapitala.

Kdaj se bodo začeli izvajati ukrepi za preprečevanje dela na črno, še ni jasno. Vlada je pooblastilo za pripravo ukrepov na tem področju dala ministru za kmetijstvo Dejanu Židanu. Po besedah Nataše Trček ta trenutno pripravlja predloge za spremembo zakonodaje za preprečevanje sive ekonomije.