Čeprav je prekuhavanje vode zaradi previsoke vsebnosti zdravju škodljivih bakterij v Sušju in Vintarjevcu del vsakdanjika, krajane obeh vasi zdravstveno oporečna voda ne skrbi kaj dosti, lahko sklepamo iz intervjujev vaščanov, ki so jih novinarji časnika Dnevnik opravili na podlagi ugotovitev spletnega portala podcrto.si. Spomnimo, včeraj smo na podcrto.si v sodelovanju z Dnevnikovim Objektivom razkrili zelo slabo stanje predvsem manjših vodovodov v Sloveniji. Ti zaradi slabega vodenja in nadzora ogrožajo zdravje njihovih uporabnikov.

Sodeč po številu odločb zdravstvene inšpekcije in vzorcev vode so najbolj oporečni vodovodi v Sloveniji tisti, ki imajo med 50 in 500 uporabnikov, je pokazala preiskava portala podcrto.si. Takih vodovodov je okoli 700. Vodo iz njih dobiva okoli 100.000 Slovencev, vsaj tretjina izmed teh 700 malih vodovodov pa zaradi slabega vodenja in nadzora prebivalcem ne nudi varne pitne vode.

Novinarji Dnevnika so ugotavljali, ali krajane  na območjih z zdravstveno oporečno vodo slabo stanje vodovodov moti. Glede na odgovore si krajani vasi Vintarjevec v občini Šmartno pri Litiji in krajani Sušja v sodražiški občini zaradi oporečne vode glave ne belijo kaj dosti.

Kje v Sloveniji je voda najslabša? Ozadje zgodbe preberite v članku Analiza: kateri so najbolj zdravstveno oporečni vodovodi v Sloveniji. 

Vaški vodovod Sušje, ki oskrbuje okoli 550 ljudi, je po ugotovitvah Dnevnika star kakih 110 let. »Nekaj cevi smo menjavali v osemdesetih letih, ko smo vodovodu dodali še eno zajetje. Sicer pa se je vodovod obnavljal, kadar se je polagal asfalt ali ko so se opravljala kakšna druga gradbena dela,« je za Dnevnik pojasnil Ivan Pintar, član vaškega odbora, ki vodovod upravlja.

Po Pintarjevih trditvah ni zaradi slabše kakovosti zbolel nihče. Z analizami kakovosti vode, ki kažejo na prisotnost bakterij v vodi, so vaščani sicer seznanjeni. Priznavajo tudi, da večkrat na leto dobijo obvestilo o nujnem prekuhavanju. A to jih ne moti. »Če bi zdaj razpisali referendum, ali naj gremo na regionalni vodovod ali ostanemo pri tem, bi se večina vaščanov odločila, da ostanemo pri tem,« je povedal Pintar. Dvomi namreč v kakovost vode iz regionalnega vodovoda, predvsem zaradi domnevnih azbestnih cevi v vodovodu in kloriranja vode.

Spomnimo, prav odpor do kloriranja vode je po ugotovitvah zdravstvene inšpekcije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) eden glavnih razlogov za zdravstveno oporečno vodo v manjših vodovodih s površinskim zajetjem. Voda iz takega zajetja se namreč precej lažje okuži z bakterijami kot podtalnica, zato pogosto priporočajo njeno preventivno kloriranje.

Po ugotovitvah Dnevnika vaščani štirih vasi, ki spadajo pod dve občini (Sušje in Slatnik pod Ribnico, Vinica in Zapotok pod Sodražico), letno plačujejo okoli 1100 evrov davka na vodo, večina pa se jih zaradi predvidenih višjih stroškov ne želi priklopiti na regionalni vodovod Sodražica-Ribnica-Kočevje. Stroški bi bili najverjetneje visoki tudi zato, ker bi morali po besedah Antuna Gašparca, direktorja podjetja Hydrovod, ki upravlja z regionalnim vodovodom, v primeru priklopa vaškega vodovoda na regionalnega obnoviti celotno mrežo vaškega vodovoda. Priklop malih vodovodov na večje je po mnenju strokovnjakov sicer najcenejša rešitev za zagotovitev ustrezne pitne vode v malih vodovodih.

V Vintarjevcu pijejo sokove in ustekleničeno vodo

Vodo iz vodovoda Vintarjevec uporablja 33 gospodinjstev. Nad njo se ne pritožuje nihče, niti ni bilo kakšnih zdravstvenih težav, je za Dnevnik povedal Sašo Goršek, ki skrbi za vaški vodovod. Nekajkrat na leto prejmejo obvestilo o nujnem prekuhavanju vode, običajno takrat, ko delajo analize vzorcev, je za Dnevnik povedala krajanka Anica Motoz. Vode doma ne prekuhava. »Zdravstvene težave imamo, ampak kdo ve, če ravno zaradi vode. Je pa res, da bolj kot vodo iz pipe pijemo sokove in ustekleničeno vodo,« je dodala Motozova. Spominja se, da so vodovod s samoprispevki gradili tudi njeni starši.

Vodovod Vintarjevec je sicer eden redkih, katerega upravljanje bo zaradi stalnih težav z oporečno vodo prihodnje leto prevzelo javno komunalno podjetje. A Anica Motoz se ne nadeja bolj čiste vode, temveč le višjih stroškov upravljanja.

Po ugotovitvah zdravstvenih inšpektorjev so višji stroški glavni razlog za odpor vaških skupnosti do usposobljenih upravljavcev vodovodov. Ker so vodovode te vaške skupnisti gradile same, jih pogosto kljub slabi skrbi zanje ne želijo dati v upravljanje komunalnim podjetjem.

Tudi vintarjevčan Toni Pipan se po poročanju Dnevnika s kakovostjo vode iz pipe ne obremenjuje. »Ko so bili otroci še majhni, smo bili res bolj pozorni na prekuhavanje, zdaj pa jo prekuhavamo le, kadar nas o tem obvestijo. Do zdaj pri hiši zaradi tega še nismo imeli kakšnih zdravstvenih težav,« je za Dnevnik pojasnil Pipan. V tem, da bo njihov vodovod prevzelo javno komunalno podjetje, Goršek vidi birokracijo in željo po pobiranju vodarine, sama menjava upravljavca pa po njegovem ne bo rešila težav z vodo, ki jih krajani pravzaprav ne občutijo. »Lahko, da je v vodi bakterija, vendar smo je vajeni in očitno nanjo odporni. To vodo namreč uporabljamo že štirideset let, le da takrat še niso jemali vzorcev.«

Spomnimo, tako na zdravstveni inšpekciji kot Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so za podcrto.si povedali, da je navajenost uporabnikov oporečne bakterije v vodi mogoča. A težave se lahko pojavijo, ko to vodo pijejo obiskovalci, kronično bolni, mali otroci in nosečnice.