Branje tega prispevka vam bo vzelo približno devet minut

Članek je objavljen tudi v Dnevnikovem Objektivu

Na tem svetu sta le dve gotovi stvari: smrt in davki, je znameniti citat Benjamina Franklina. Za večino državljanov in podjetij v Sloveniji to tudi velja. Ne pa tudi za več tisoč podjetij, ki se že leto ali dve uspešno izogibajo plačilu davkov in insolventnemu postopku.

Po podatkih, ki jih vsak mesec objavi finančna uprava (FURS), je 25. decembra lani državi davke več kot tri mesece dolgovalo skoraj 3300 podjetij in drugih pravnih oseb. Dve tretjini izmed teh jih je po naši analizi davke neprekinjeno dolžnih že zadnjih 12 mesecev, polovica pa celo zadnjih 24 mesecev. Kljub dolgotrajnemu dolgu pa nobeno izmed teh podjetij   ni v stečaju, prisilni poravnavi ali kakšnem drugem insolventnem postopku.

Zakaj država dopušča poslovanje davčnim dolžnikom in zanje ne predlaga stečaja ali pa uspešno ne  izterja davka? FURS izpostavlja pomanjkanje kadrov, zaradi česar na finančni upravi niso sposobni bolj uspešno in učinkovito izterjati davka od dolgotrajnih dolžnikov.

Največ dolžnikov dolžnih 10.000 do 30.000 evrov

Finančna uprava se  lahko letos pohvali z za 500 milijonov evrov več pobranega davka v lanskem letu kot leto prej. Po podatkih, ki so nam jih poslali s FURS, so v letu 2014 pobrali za 13,6 milijarde evrov tako imenovanih javnofinančnih prihodkov, lani pa za 14,1 milijarde. Kot pove Marta Mihelin, direktorica uprave za računovodstvo in izvršbo pri FURS, so za svoj uspeh dobili celo pohvalo ministra za finance.

Slabši  je uspeh FURS pri pobiranju davčnega dolga. Skupni dolg vseh, ki plačujemo davke – tako posameznikov kot podjetij in oseb z dejavnostjo (s.p.-jev) – se je lani v primerjavi z letom 2012 sicer nekoliko zmanjšal, z 1,65 milijarde evrov na 1,42 milijarde. A ta številka prizadevanj FURS pri pobiranju davkov ne odraža dobro, opozarja Mihelinova. FURS lahko izterjuje le del tega dolga, imenovanega aktivni dolg. Aktivni dolg je dolg podjetij in posameznikov, ki niso v insolvečnih postopkih. Dolg tistih, ki so v teh postopkih, pa se imenuje pogojno izterljivi dolg. Slednjega FURS ne more izterjati, ampak se poplačilo odmeri v stečajnem postopku oziroma postopku prisilne poravnave.

Aktivni dolg se je med letoma 2012 in 2015 zmanjšal z 1,1 milijarde evrov na 800 milijonov. A to ne pomeni, da je FURS vso to razliko uspešno izterjal. Del zmanjšanja gre na račun računovodskega pravila: aktivni dolg se ob začetku insolvečnega postopka zoper davčnega dolžnika avtomatsko začne voditi kot pogojno izterljivi dolg. Ta pa se je od leta 2012 do 2015 povečal s 539 na 623 milijonov evrov. FURS dobi po ocenah Marte Mihelin poplačanega le okoli 5 odstotkov pogojno izterljivega dolga.

Eden izmed razlogov za višino aktivnega dolga in slaba poplačila iz pogojno izterljivega je nizka uspešnost FURS pri izterjevanju davčnih dolžnikov ter pozni stečaji teh dolžnikov. FURS že od leta 2013 na svoji spletni strani objavlja seznam vseh podjetij, ki so na 25. dan v preteklem mesecu državi vsaj tri mesece dolgovala več kot 5000 evrov. FURS vsak mesec seznam aktualizira, arhiv podatkov pa ni na voljo. Pri podcrto.si pa smo pridobili arhiv dolžnikov za zadnji dve leti. Ta nam je omogočil izvesti analizo, koliko podjetij je v zadnjih dveh letih nepretrgoma dolgovalo davke državi in kolikšen je bil dolg teh podjetij.

Natančnih statistik ni

Petindvajsetega decembra 2015 je davke dlje kot tri mesece državi dolgovalo 3281 podjetij, ki na ta datum niso bila v nobenem insolvenčnem postopku (med podjetja ne štejemo fizičnih oseb z dejavnostjo, na primer samostojnih podjetnikov). Izmed teh jih je 2407 davke dolgovalo že vsaj zadnjih 12 mesecev. Izmed slednjih pa jih je 1610 davke dolgovalo že vsaj zadnjih 24 mesecev.

Od FURS smo želeli pridobiti informacijo, iz katerih panog prihaja največ dolgotrajnih dolžnikov, a kot so nam pojasnili, natančne statistike ne vodijo. »Neko obdobje so bili ti dolžniki iz delovno intenzivnih panog. To je bilo v času seljenja proizvodnje na tuje. Potem je prišlo obdobje, ko je bilo veliko malih podjetij davek dolžnih, ker niso dobila plačila za opravljene storitve ali dobavljeno blago. Imamo pa tudi podjetja v panogah, ki jim gre super, a so vodstva teh podjetij v preteklosti sprejemala napačne odločitve. Ali pa so se preveč obremenila s krediti,« pojasnjuje Marta Mihelin.

Dopuščanje FURS, da se podjetja leto ali celo dve izogibajo plačilu davka, ima več negativnih posledic. Prva je slabše poplačilo dolga. Pozneje ko FURS podjetje spravi v stečaj ali mu zarubi sredstva na računu, morebitne vrednostne papirje, premičnine in nepremičnine, manjše bo poplačilo terjatev. Z neukrepanjem namreč lastnikom da čas, da podjetje izčrpajo.

To priznavajo tudi na FURS: večina podjetij, ki s plačilom davkov zamujajo več kot tri mesece, teh ne bo odplačala nikoli, so nam povedali. Ob tem še kar opažajo zlorabljanje tako imenovanega negotovinskega poslovanja, torej plačevanja prek asignacij. Z asignacijo lahko davčni dolžnik obide blokado transakcijskega računa in dobljena sredstva iz poslovanja kanalizira komurkoli, s katerim ima sklenjeno asignacijsko pogodbo. Ker denarja podjetje ne dobi na bančni račun, ampak se izplača neposredno tretji osebi ali družbi, mu ga FURS ne more zarubiti. Dolžniki pa se rubežu denarja na bančnih računih uspešno upirajo tudi z odpiranjem in poslovanjem prek računov v tujini, za katere FURS ne ve. S temi metodami lahko lastniki izčrpajo podjetje, dacarjem pa na koncu ne ostane nič.

Do neaktivnosti FURS je kritičen tudi dr. Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete. Po njegovem prepričanju »absolutno ni normalno«, da FURS podjetjem pri neplačevanju davkov popušča dlje kot leto dni in po tem obdobju zanje ne predlaga stečaja. Popuščanje tudi ostalim podjetjem daje motivacijo, da davkov ne plačajo, in »to se kot kakšno rakavo tkivo razširi po družbi«. Davčna uprava lahko s stečajem počaka nekaj mesecev. Če zavlačuje dlje, pa le še pomaga pri »barabijah«, je oster Jaklič.

Kot primer Jaklič  izpostavlja koprski Cimos, podjetje, ki bi mu po njegovem morali  že zdavnaj prek ustreznih postopkov  poiskati primernega lastnika, a se namesto tega le izčrpava. Podjetje za proizvodnjo avtomobilskih delov je v težave v gospodarski krizi zapadlo zaradi visokih kreditov, leta 2014 pa se je znašlo tudi na seznamu davčnih dolžnikov. Maja lani je sodišče odobrilo prisilno poravnavo podjetja. A dolgoletno agonijo podjetja država rešuje z davkoplačevalskim denarjem: lani mu je izplačala za kar 97 milijonov evrov državne pomoči.

Ohranjanje zaposlenosti ni naloga FURS

FURS in država v takšnih primerih pogosto uporabita tudi argument ohranjanja zaposlenosti delavcev. »Ta argument FURS je popolnoma nesprejemljiv. Vzdrževanje zaposlenosti ni njihovo poslanstvo.« Popuščanje davčnim neplačnikom ustvarja namreč nelojalno konkurenco podjetjem, ki davke plačujejo (in imajo zaradi tega višje stroške poslovanja). »To je samo zatiskanje oči pred spremembo. FURS mora ukrepati pravočasno. Bolje je, da firmo, ki bo propadla, zapreš prej, kot pa slej. Drugače le podaljšuješ agonijo delavcev,« je neposreden Jaklič.

Zakaj torej FURS ni bolj učinkovit pri izterjavi dolžnikov, oziroma, če izterjava ni uspešna, za slednje ne predlaga stečaja? Glavni razlog za to je pomanjkanje kadrov, pojasnjuje Marta Mihelin s FURS.

Postopek pri podjetjih, ki zamujajo s plačilom davka, je naslednji. Osem do petnajst dni po zapadu plačila davčne obveznosti FURS dolžniku pošlje opomin po elektronski pošti ali ga pokliče po telefonu. To je po besedah Marte Mihelin dokaj uspešno: po poslanem opominu je FURS lani na račun dobil dodatnih 210 milijonov evrov. V tej fazi lahko dolžnikom na njihovo prošnjo odobrijo tudi obročno plačevanje dolga. Podjetij, ki dolg odplačujejo obročno, ni na seznamu.

Če se davčni dolžnik na opomin ne odzove, sledi izvršba na bančni račun. FURS dolžniku račun blokira – banka bo odslej vsak priliv na račun takoj nakazala dacarjem. Po trditvah Marte Mihelin FURS račun dolžniku praviloma blokira 15 dni po poslanem opominu. A pri našem pregledu davčnih dolžnikov smo našli več podjetij, ki so davke dolgovala že tri mesece ali dlje, pa niso imela blokiranega računa. Na vprašanje, kako je to mogoče, Marta Mihelin nima odgovora. Usmeritve davčnim izterjevalcem, kdaj blokirati račun, so namreč jasne, je povedala.

Postopek izterjave pa se še bolj zatakne pri naslednjih korakih. Če izvršba na bančni račun ni  uspešna – bodisi zato, ker jo podjetje obide s poslovanjem prek asignacij ali tujega računa, bodisi ker dejansko nima nikakršnih prihodkov – lahko FURS zarubi tudi denarna sredstva podjetja, denarne terjatve do strank podjetja, vrednostne papirje v lasti podjetja in  premičnine podjetja. Če niti s tem ne more poplačati dolga, lahko sodišču predlaga izvršbo na nepremičnino.

Izvršbe so redke

A FURS se teh izvršb ne poslužuje v zadostni meri. Po blokadi bančnega računa dacarji kar leto dni čakajo, ali bodo  lahko na ta način podjetju kaj zarubili. Za rubež premoženja pa se po navadi odločijo šele, ko jih banka obvesti, da podjetje v zadnjih 12 mesecih ni imelo prilivov na račun, pojasnjuje Mihelinova.

FURS da torej davčnim dolžnikom celo leto časa za morebitno izčrpanje podjetja s prenosom  premoženja na druge družbe. V primeru stečaja lahko stečajni upravitelj take posle prereka le za leto dni od datuma stečaja. Ostalo premoženje pa je za upnike, tudi FURS, izgubljeno. Kot rečeno, večina podjetij, ki z davki zamujajo tri mesece, teh ne bo poplačala nikoli.

Zakaj torej FURS odlaša z rubežem premičnin in ostalega premoženja podjetja? Za kaj takega preprosto nimajo dovolj zaposlenih, odgovarja Marta Mihelin. Samo davčnih dolžnikov, torej podjetij in posameznikov, ki dolgujejo od 5000 do 10.000 evrov, je več kot 18.000. Na FURS pa dela skupno 350 izterjevalcev. Pošiljanje dopisa banki za blokado računa je relativno hitro in enostavno opravilo. Preverjanje, katera sredstva so še v lasti podjetja, s katerimi bi lahko poplačalo dolg, pa  pogosto zapleteno in zamudno. »Tudi na terenu porabimo ogromno časa. Da najdemo dolžnika doma in da se ne izgovarja, da je lastnina od nekoga drugega. Poleg tega je skoraj nujno, da gresta rubit dva izterjevalca – da sta lahko priča drug drugemu, pa tudi zaradi občutka varnosti,« pove  Mihelinova. Pri kompleksnejših izvršbah in tistih, v katere je vpleteno sodišče, pa morajo vključiti še  sposobnega pravnika. A tudi slednjih na FURS primanjkuje.

Po drugi strani pa zaposleni na FURS, ki se ukvarjajo z izvršbami, s temi »pokrijejo« stroške svoje plače in obenem še ustvarijo dobiček za državo. V letu 2015 je FURS z izvršbami dobil plačanih kar 230 milijonov evrov davkov. Čez prst torej več kot 700.000 evrov na izvršitelja. »Prepričana sem, da bi z dodatnimi desetimi zelo kvalificiranimi pravniki dosegli še veliko več,« pravi Marta Mihelin.

A posluha za nove zaposlitve zaradi mantre omejevanja zaposlovanja v javnem sektorju ni bilo. Lani jim je finančni minister po dolgem času dovolil zaposliti dodatnih 40 ljudi za celotno finančno upravo. Čeprav je samo od združitve davčne uprave in carine v FURS  šlo v pokoj več kot dvesto uslužbencev.

Težave z informacijskim sistemom

Težave dacarjem še kar povzroča tudi njihov informacijski sistem eDIS. O težavah s sistemom smo na podcrto.si že obširno poročali: nekdanja davčna uprava je za tri četrtine plačanega sistema dobila le okoli tretjino funkcionalnega eDIS-a. To je pomenilo okoli desetmilijonsko preplačilo za informacijski sistem, seveda iz davkoplačevalskega denarja, je leta 2014 ugotovilo računsko sodišče. Ena izmed težav sistema je bila slaba povezanost z ostalimi, zunanjimi evidencami o premoženju posameznikov in podjetij. Takrat so revizorji v poročilu zapisali: »DURS je do februarja 2014 prenovljeni del IS povezal le z omejenim številom notranjih in zunanjih podatkovnih virov, zato morajo zaposleni na področju davčne izterjave, izvršb in davčnih preiskav večino podatkov, ki jih potrebujejo pri svojem delu, pridobivati z nestrukturiranim iskanjem po različnih evidencah, v nekaterih primerih pa celo s pisnimi poizvedbami na vse banke in hranilnice v Sloveniji, kar poleg obremenitve zaposlenih predstavlja tveganje za zamude, s tem pa vpliva tudi na uspešnost postopkov izterjave.« Po besedah Marte Mihelin eDIS še vedno ne zagotavlja primerne povezljivosti z zunanjimi evidencami, kar pomeni dodatne zamude pri izvršbah.

Ko odpovedo vse ostale izvršbe, lahko FURS sodišču predlaga zaseg nepremičnine dolžnika. A postopek rubeža nepremičnine lahko traja tudi tri leta ali dlje. »Vmes nekaj kaplja pri dolžniku, ta uspe poplačati malo dolga. A hkrati ustvarja nov dolg. Takih primerov imamo največ. Pri tistih delodajalcih, ki  ne plačujejo prispevkov delavcem, pa nam še delavci pišejo, naj ne predlagamo stečaja. Sindikat apelira: ne ukrepajte proti podjetju, dokler imajo delavci vsaj še delo,« pove Mihelin.

Predlog za stečaj podjetij, ki leto ali dve ne morejo poplačati davkov, se ob kadrovskih omejitvah FURS in počasnosti sodišč zdi dobra izbira. Dolžniku prepreči izčrpavanje podjetja in s tem ohrani premoženje za poplačilo dolga. Zakon o finančnem poslovanju (ZFPPIPP) dacarjem omogoča predlagati stečaj za vsako podjetje, ki ima bančni račun neprekinjeno blokiran 60 dni. A stečaje pri FURS po navadi predlagajo šele, ko je podjetje davke nepretrgoma dolžno pet let, pojasni Marta Mihelin.

Zakaj odlašajo tako dolgo? »Poslovodstvo je tisto, ki je prvo dolžno predlagati stečaj. Mi pa moramo plačati predujem in nato dokazovati insolventnost. Postopke sprožimo v primerih, ko ocenimo, da bomo v okviru stečaja dosegli ugodnejši rezultat, kot bi ga z rednimi postopki izvršbe. In da preprečimo povečevanje dolga,« se brani Mihelinova. A, kot rečeno, so redni postopki izvršbe prej neuspešni kot uspešni. Mihelinova zato obljublja, da bodo v prihodnosti predlagali več stečajev. V letu 2015 so jih do decembra predlagali le 109.

Kljub težavam pri izterjavah pa ni vse črno, meni Marta Mihelin. Napredek je viden predvsem pri plačilni kulturi. »Tu smo precej boljši. Imam občutek, da si ljudje želijo red, želijo si imeti plačane davke, na tem področju sem pozitivno presenečena. Prostovoljno plačanega dolga je bistveno več. Tudi zato, ker smo bolj ozaveščeni. Reklame, davčne blagajne, ozaveščanje o davčni kulturi – to vse pripomore k temu, da bomo obrnili mentaliteto Slovencev pri plačevanju davkov.«