V petek se je končala javna razprava o paketu sprememb delovnopravne zakonodaje, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo. Med predvidenimi ukrepi so tudi nekateri, ki naj bi zmanjšali trend prekarizacije.

Inšpekcija za delo je imela do sedaj precej omejene možnosti ukrepanja, kadar je ugotovila, da delodajalec z delavcem (ali delavci), ki zanj opravlja(jo) delo, značilno za redno delovno razmerje, uradno sodeluje na podlagi pogodbe civilnega prava (avtorska pogodba, pogodba s samostojnim podjetnikom, študentsko delo). Delodajalcu je lahko izdala globo do 20.000 evrov, potencialno pa mu tudi prepovedala nadaljnje sodelovanje z delavcem. To delavcem ni omogočalo prav veliko varstva v primeru ugotovljene kršitve: delodajalca so sicer lahko tožili, a glede na počasnost socialnih sodišč ta opcija za prekarne delavce ni posebej mamljiva.

Sedaj so za inšpekcijo predvidena nova pooblastila: takšnemu delodajalcu bo lahko izdala odredbo, da prekarnega delavca zaposli, povečale se bodo globe za delodajalce, uvaja pa se tudi denarna sankcija za prekarnega delavca.

Ukrepi so potrebni: v Sloveniji se atipične oblike dela, kot so samostojno podjetništvo, agencijsko delo, študentsko delo, v nekaterih primerih tudi delo za določen čas, povečujejo. Trenutno je med vsemi zaposlitvami v Sloveniji 41 odstotkov atipičnih. Takšno delo pa delavcu ne zagotavlja enakega socialnega in ekonomskega varstva kot delo za nedoločen čas: skoraj četrtina samostojnih podjetnikov v Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine.

A ukrepi ministrstva, ki naj bi delavcem zagotovili več varstva, na trgu dela pa zaustavili trend prekarizacije, imajo pomanjkljivosti, opozarjajo na Gibanju za dostojno delo in dostojno družbo. Pripombe imajo tudi na Inšpektoratu RS za delo.

Globe za prekarne delavce

Najbolj sporen je člen, ki uvaja denarno sankcioniranje prekarnega delavca. Ob ugotovljeni kršitvi bi inšpekcija delavca lahko oglobila za med 500 in 2.500 evri. Prekarec se bo kazni lahko izognil le, če bo dokazal, da ga je bil delodajalec pripravljen zaposliti samo v primeru, da skleneta pogodbo civilnega prava – ali pa če je delodajalca sam prijavil inšpekciji za delo.

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo takšni ureditvi nasprotuje. Delovnopravna klinika na Pravni Fakulteti je v sodelovanju z gibanjem pripravila komentar na spremembe zakona, v katerem ugotavljajo, da je sankcioniranje delavca »v nasprotju s celotnim sistemom delovnopravnega varstva, ki varuje delavca kot šibkejšo stranko v razmerju.« Poznavanje delovnopravne zakonodaje je dolžnost delodajalca in ne delavca, opozarjajo. Tako je tudi dolžnost pravnega dokazovanja delavca, da je bila zaposlitev preko pogodbe civilnega prava poglavitni pogoj delodajalca za opravljanje dela, z namenom da se izogne globi, nesmotrna.

Večino takšnih delavcev po njihovih terenskih izkušnjah predstavljajo ekonomsko in socialno ogrožene osebe, ki se večinoma ne zavedajo, da delajo v prikritem delovnem razmerju. Poleg tega je delavec v takšno delo praviloma prisiljen, ugotavlja Delovnopravna klinika: ali s pogojevanjem delodajalca ali pa ga v to prisilijo razmere na trgu dela – samostojni podjetniki se za to odločijo zaradi pomanjkanja rednih zaposlitev. Spomnimo, skoraj četrtina samostojnih podjetnikov v Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine.

Marko Funkl, predsednik gibanja, dodaja, da se polnjenje proračuna ne sme dogajati na škodo delavcev, ki so v vsakem primeru v podrejenem položaju. Dejstvu, da je kaznovanje delavca za delo v prikritem delovnem razmerju potencialno sporno, prikimavajo tudi na inšpektoratu za delo.

Višanje glob za delodajalce

V primeru sprejetja predloga se bodo zvišale globe za delodajalce, ki zaposlujejo delavce v prikritem delovnem razmerju. Za večjega delodajalca naj bi znašale med 10.000 in 30.000 evri, za manjšega pa med 5.000 in 10.000 evri.

Ta kazen je še vedno prenizka, opozarja Delovnopravna klinika. »Denarna kazen mora biti dovolj visoka, da doseže odvračalni učinek,  torej mora biti višja od stroškov, ki bi jih imel delodajalec, če bi delavca redno zaposlil.« Ob kazni, ki je nižja od prispevkov za redno delovno razmerje, se delodajalcu bolj splača zaposlovati delavce v prikritem delovnem razmerju kot z njim skleniti pogodbo o zaposlitvi.

Obenem bo globa ostaja enaka ne glede na to, koliko prekarnih delavcev delodajalec zaposluje. Spremeni se lahko višina globe, a 30.000 evrov, kolikor znaša zgornja meja kazni, ne more preseči. Inšpektorat za delo opozarja, da bi tu lahko prišlo do velikih razlik med kaznovanjem manjših in večjih podjetnikov. Večjim podjetjem kazen ne bo predstavljala tolikšnega stroška, medtem ko bo za manjša delodajalce to vseeno predstavljalo velik strošek, ne glede na to, koliko prekarcev zaposlujejo.

Zgodbe na Pod črto omogočate bralci z donacijami. Podprite naše delo v 2017.

Obvezno zaposlovanje prekarcev

Inšpekcija RS za delo predvidoma dobiva pooblastilo, da bo delodajalcu, ki zaposluje delavca v prikritem delovnem razmerju, lahko izdala odredbo, da mora takšnega delavca zaposliti s pogodbo, ki ustreza njunemu delovnemu razmerju.

V primeru, da delodajalec delavcu odredbi navkljub ne ponudi zaposlitve, je delavcu obljubljena »pravna varnost na sodišču«. Prekarni delavec je imel sicer že sedaj možnost, da delodajalca za redno zaposlitev toži na sodišču, zato zanj ta člen ni posebej relevanten. Obenem lahko takšne tožbe na delovnem sodišču trajajo več let. Toda: ker je kršitev člena sedaj prekršek, bi lahko po novem inšpekcija takšnega delodajalca dodatno oglobila. Po besedah Branke Knafelc, predstavnice za stike z javnostjo na inšpekciji za delo, globa za takšno kršitev znaša med 4.500 in 20.000 evri.

Izdajanje odredb o zaposlitvi Gibanje za dostojno delo podpira. »Sprememba glede novega pooblastila inšpektorjev se nam zdi zelo dobrodošla in nujna«, pove Sara Bagari, vodja pravnega odbora Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. A hkrati je skeptična, kako bo ta potekala v praksi. Čeprav podobna varovalka že obstaja pri zaposlovanju na črno, se ta po njenih informacijah v praksi ne izvaja. Poleg tega bi te spremembe imele na trgu dela pomen samo, če bo zagotovljeno ustrezno število delovnih inšpektorjev, ki bodo kršitve preverjali v praksi, opozori.

V Inšpektoratu Republike Slovenije za delo je trenutno namreč zaposlenih le 41 inšpektorjev, ki preverjajo, ali se zakon o delovnih razmerjih spoštuje tudi v praksi. V tretjem četrtletju leta 2016 je bilo v Sloveniji po podatkih statističnega urada 923.000 delovno aktivnih oseb. To nanese enega inšpektorja na 22.512 delavcev. Po priporočilih Mednarodne organizacije za delo (MOD) in resolucije Evropskega parlamenta (EP) država za učinkovito delovanje delovne inšpekcije potrebujejo enega inšpektorja na 10.000 delavcev, opozarja Delovnopravna klinika PF.

Da je Inšpektorat RS za delo kadrovsko izjemno podhranjen, ni skrivnost. Na to sami opozarjajo že leta. Glede na priporočila bi potrebovali še 50 dodatnih inšpektorjev, »ampak pri tako majhni številki bi se veliko poznalo že pet novih,« opozori Branka Knafelc iz delovne inšpekcije.

Nove inšpektorje bi nujno potrebovali sploh v primeru sprejetja člena o sankcioniranju prekarnih delavcev. Ker člen določa, da prekarni delavec ne bo oglobljen, če bo delodajalca sam prijavil, Branka Knafelc iz inšpekcije za delo poudarja, da lahko pričakujejo povečanje prijav na inšpektorat in zato še povečan obseg dela. Veliki potrebi navkljub »Inšpektorat RS za delo ni seznanjen, da bi predlog zakona predvideval kadrovsko okrepitev inšpektorata,« sporoča Branka Knafelc.

V primeru, da bo število inšpektorjev ostalo na tako nizki ravni, ne moremo pričakovati, da bo sprememba zakonodaje imela bistven vpliv na trg dela. A spremembe nekaj členov v vsakem primeru ne morejo zagotoviti bistvene razlike: za reševanje problematike segmentacije in prekarizacije trga dela je potreben celovit sistemski pristop. Nekateri delodajalci se hitro znajdejo, pove Branka Knafelc: »Hitro si najdejo druge obvode zakonov.«

Kot smo septembra poročali na podcrto.si, so atipične ali prekarne oblike dela, kot so delo s skrajšanim delovnikom, delo za določen čas, agencijsko delo, študentsko delo in delo na podlagi pogodb civilnega prava, v Sloveniji že nekaj časa v porastu. Zato so celovite spremembe na trgu dela nujne. Vseh atipičnih zaposlitev je danes v Sloveniji že 41 odstotkov. Med mladimi pa je ta odstotek sploh najvišji v Evropi: skoraj 76 odstotkov mladih Slovencev dela v atipični obliki zaposlitve. Slovenski trg dela je najbolj nestabilen trg dela za mlade v Evropi. Po podatkih v poročilu Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), je varnost trga dela v Sloveniji v zadnjih letih drastično padla: iz sedmega najbolj varnega trga dela leta 2007 smo leta 2013 padli na dvaindvajseto mesto izmed štiriintridesetih držav, ki so bile vključene v raziskavo.

Atipične oblike dela imajo resne posledice za vse vpletene v trg dela. Delavcem ne prinašajo socialne in ekonomske varnosti, delodajalcem, ki zaposlujejo za nedoločen čas in plačujejo vse prispevke za delavca, odvzemajo konkurenčnost, državi pa odvzemajo polne socialne prispevke, zaradi česar lahko na dolgi rok trpi državna blagajna. Prekarizacija torej na dolgi rok ne koristi nikomur, najslabše pa jo odnesejo prav delavci, katerim – sploh samostojnim podjetnikom – revščina postaja stalna spremljevalka.