Vedno večji pritiski na delo medija Pod črto

Sova nas toži zaradi blatenja ugleda, policija nas vabi na pogovore, sovražna komunikacija nekdanjega premiera države.

Pri mediju za preiskovalno novinarstvo Pod črto se v zadnjih mesecih soočamo z vse več pritiski na naše delo.

Zaradi objave člankov o sojenju nekdanjemu direktorju Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) nas državno pravobranilstvo v imenu Sove civilno toži zaradi domnevnega blatenja ugleda agencije. Z zdaj že pravnomočno začasno sodno odredbo je državno pravobranilstvo doseglo tudi umik štirih člankov na to temo, ki smo jih objavili v preteklem letu.

V zvezi z razkritjem kazenskih ovadb proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću je interes za naše delo pokazala tudi policija. Policija preiskuje posredovanje kazenskih ovadb mediju Pod črto, v okviru preiskave pa poskuša od nas pridobiti dokumente v zvezi s posredovanimi ovadbami, ki so nam bile posredovane na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Posredovanje dokumentacije policiji smo zaradi interesa zaščite vira, k čemur smo mediji zavezani, že zavrnili. Zdaj pa urednika Pod črto s policije vabijo na »informativni razgovor.«

Javno pa pritisk na naše delo izvaja tudi nekdanji premier in vodja največje opozicijske stranke SDS, Janez Janša. Ta nam je na svojem Twitter profilu očital kar, da smo »Udbaši.« Pa čeprav nihče od sodelavcev medija Pod črto v času delovanja tako imenovane Udbe ni bil niti polnoleten.

Ilustracija: Metod Blejec

Pritiski nam sicer niso tuji. Že leta 2016 se je moral odgovorni urednik Pod črto Anže Voh Boštic pred policijo zagovarjati kot osumljenec kaznivega dejanja obrekovanja. Pregon je nato tožilstvo opustilo.

Vse zgoraj naštete pritiske na naše delo pri Pod črto dojemamo kot nedopusten poseg v naše novinarsko delo in napad na novinarsko neodvisnost. Spodaj pojasnjujemo podrobnosti posameznega primera. Ob tem vsem bralcem in podpornikom sporočamo, da se pritiskom nismo in tudi ne bomo uklonili. Je pa res, da nam povzročajo stroške – tako s porabo našega časa, ki bi ga sicer lahko namenili preiskovalnemu delu, kot finančne stroške z odvetniki in sodišči.

Če nam želite pomagati, lahko podprete delovanje Pod črto z donacijo.

 

1. Tožba Sove

Lani spomladi smo na Pod črto objavili serijo štirih člankov o sojenju nekdanjemu direktorju Sove Iztoku Podbregarju. Kaj točno smo napisali v člankih, zaradi začasne odredbe sodišča ne smemo pojasniti.

Dokumente o sodnem postopku – spis sodišča – smo od okrožnega sodišča v Ljubljani pridobili na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Najprej so nam na sodišču izdali odločbo o odobritvi našega vpogleda v spis, iz katerega so po besedilu odločbe sodeč umaknili tajne in varovane osebne podatke posameznikov. Ko smo nato zahtevali kopije nekaterih dokumentov, pa so nam na sodišču izročitev kopij pogojevali s podpisom izjave, da bomo varovali morebitne tajne in osebne podatke v izročeni dokumentaciji.

Sodišče nam je torej dokumentacijo na podlagi svoje lastne odločbe, da dokumenti ne vsebujejo tajnih in varovanih osebnih podatkov, izročilo, obenem pa smo morali podpisati izjavo, da bomo varovali morebitne takšne podatke v dokumentaciji. Pogojevanje podpisa te izjave pri Pod črto razumemo kot zlorabo prava – po zakonu o dostopu informacij javnega značaja nam sodišče tajnih in varovanih osebnih podatkov sploh ne bi smelo izročiti. Namesto tega nam je dokumentacijo izročilo, nato pa zahtevalo, da sami ugibamo, kateri podatki v dokumentaciji naj bi bili tajni in varovani osebni podatki.

Po objavi člankov o sojenju Podbregarju, napisanih na podlagi prejete dokumentacije, je državno pravobranilstvo v imenu Sove na ljubljansko okrožno sodišče vložilo predlog za začasno odredbo za umik člankov s spletnega portala podcrto.si in prepoved nadaljnjega objavljanja člankov na podlagi dokumentacije. Obenem je državno pravobranilstvo napovedalo, da bo medij Pod črto odškodninsko tožilo zaradi objave člankov. Zaradi podpisane izjave naj bi se po njihovem mnenju zavedali, da objavljamo tajne podatke. Z objavo naj bi Sovi povzročili nepopravljivo škodo.

Okrožno sodišče je prošnjo za izdajo odredbe najprej zavrnilo. Na zavrnitev se je državno pravobranilstvo pritožilo na višje sodišče, ki je pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. V drugem poskusu je okrožno sodišče odobrilo začasno odredbo za umik člankov in prepoved poročanja. Temu je po pritožbi Pod črto pritrdilo tudi višje sodišče.

Tožbo državnega pravobranilstva in odločitev sodišča pri Pod črto razumemo kot nedopusten pritisk na naše delo. V člankih smo po našem mnenju razkrili informacije, ki so v javnem interesu. Kažejo namreč na sporno delovanje Sove in nenavaden sodni postopek v primeru Podbregar. Obenem je za morebitno objavo tajnih podatkov odgovorno izključno ljubljansko okrožno sodišče, ki je mediju Pod črto te podatke posredovalo.

Sodišče je izdajo začasne odredbe utemeljilo z argumentom, da smo pri Pod črto objavili tajne podatke, zato jih moramo umakniti. Do javnega interesa objave teh podatkov se v odločbah sodišče ni niti opredelilo.

Še ena težava sodnega postopka pa je, da je sodišče celoten spis označilo kot tajen. S tem nam je po našem mnenju sodišče onemogočilo učinkovito obrambo. Na primer: ni jasno, ali lahko informacije o postopku sploh delimo s strokovnjaki, ki bi nam lahko pomagali pri naši obrambi.

Pri Pod črto bomo uporabili vsa pravna sredstva, ki so nam na voljo, da bomo ubranili našo pravico do poročanja o delovanju tajnih služb in do objave podatkov, za katere menimo, da so v javnem interesu. Povsem groteskna pa se nam zdi napoved, da nas bo državno pravobranilstvo v imenu Sove tožilo zaradi blatenja njenega ugleda. V svetu še nismo zasledili primera, ko bi tajna služba nek medij pred sodiščem civilno tožila zaradi blatenja ugleda.

2. Primer Janković

Pri Pod črto smo sredi lanskega leta z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja od specializiranega državnega tožilstva pridobili ovadbe v kazenskih postopkih proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču. Avgusta lani smo objavili članke, napisane na podlagi teh ovadb.

Po objavi člankov je Zoran Janković zaradi posredovanja ovadb ovadil uslužbenca tožilstva in tožilko, ko ga preganja. Očita jima, da sta s posredovanjem ovadb zlorabila osebne podatke.

Decembra lani je policija medij Pod črto zaprosila za posredovanje kopij ovadb in korespondence med urednikom Pod črto Anžetom Vohom Bošticem in osebo na tožilstvu, ki nam je ovadbe posredovala na podlagi naše zahteve tožilstvu po dostopu do informacij javnega značaja. Zahtevo policije smo zavrnili z obrazložitvijo, da bomo v skladu z zakonu o medijih varovali naš vir. Pri Pod črto namreč ne moremo sodelovati v kazenskem pregonu zoper osebo, ki nam je v uradnem postopku  posredovala informacije, katerih objava je nedvomno bila v javnem interesu.

Po naši zavrnitvi posredovanja dokumentacije, so s policije urednika Anžeta Voha Boštic povabili na razgovor z njimi. V razgovoru želijo pridobiti »koristne informacije« v zvezi s posredovanjem ovadb mediju Pod črto. Vabijo ga po 148. členu zakona o kazenskem postopku, po katerem od nas zahtevajo te informacije.

To ravnanje policije pri Pod črto prav tako dojemamo kot nedopusten pritisk na naše delo. Policiji smo že sporočili, da bomo v skladu z določili zakona o medijih varovali naš vir in v kazenskem pregonu proti njemu ne bomo sodelovali. Vsakršen poskus prisile zato najstrožje obsojamo.

3. Javna komunikacija Janeza Janše

Posebna in povsem nedopustna oblika pritiska na medije so tudi javne žaljive izjave visokih političnih funkcionarjev. Tega smo bili konec lanskega leta deležni tudi pri Pod črto. Prvak opozicije, Janez Janša, je namreč na svojem Twitter profilu objavil naslednji zapis:

 

Člani uredništva medija Pod črto v času delovanje nekdanje Službe državne varnosti oziroma Udbe niso bili niti polnoletni. Še več – večina nas je bila v času osamosvojitve Slovenije starih manj kot deset let.

Čeprav bi lahko zaradi teh dejstev ob tvitu Janeza Janše zamahnili z roko, pri Pod črto tovrstno javno komuniciranje političnih predstavnikov dojemamo kot skrb vzbujajoč poskus ustrahovanja in blatenja novinarjev in medija Pod črto. Kot vodja največje opozicijske stranke ima ob tem Janez Janša možnost, da letos postane tudi premier. Takšne izjave politično tako vplivnega posameznika so zato neposreden napad na medije in demokratičnost Slovenije in v demokratični družbi, kakršna želimo biti, niso dopustne.

O tem, kaj je sprožilo gnev Janeza Janše, lahko sicer le ugibamo. Pri Pod črto namreč v času objave njegovega tvita nismo objavljali člankov, ki bi bili povezani z njim. Je pa takrat informacijski pooblaščenec ravno odločal o naši pritožbi v zvezi z našo zahtevo sodišču, da nam posreduje kopijo tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora Janezu Janši. V tem postopku je informacijski pooblaščenec kot stranskega udeleženca k izjasniti v zvezi z našo zahtevo po tožbi povabil tudi Janeza Janšo. Posredovanje tožbe je sicer informacijski pooblaščenec na koncu zavrnil.

Ne glede na vse pritiske bomo v letu 2018 nadaljevali z našim neodvisnim poročanjem in preiskovalnim delom. O nadaljnjem razvoju dogodkov vas bomo obveščali.

Odgovor Policijske uprave Ljubljana na zgornji zapis:

Predkazenski postopek kriminalistov poteka v skladu z zakonom in v nobeni meri policija ne vrši pritiska nad delom medija.

Na Policijski upravi Ljubljana zavračamo navedbe uredništva, da policija nad njihovim delom vrši pritisk. V avgustu 2017 je Policijska uprava Ljubljana prejela pisno prijavo, ki jo je v imenu oškodovanca podala odvetniška pisarna, v povezavi z nepravilnostmi posredovanja uradnih spisov. Po preučitvi prijave so bili podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja Zlorabe osebnih podatkov po 143. členu Kazenskega zakonika, zaradi česar so kriminalisti Policijske uprave Ljubljana na podlagi 148. člena Zakona o kazenskem postopku uvedli predkazenski postopek, ki ga usmerja Okrožno državno tožilstvo v Celju. 148. člena Zakona o kazenskem postopku nalaga policiji, da med drugim zavaruje predmete, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. V konkretnem primeru tako postopajo tudi kriminalisti Policijske uprave Ljubljana, saj v tej fazi zbirajo obvestila od oseb, ki bi lahko dale koristne informacije o kaznivem dejanju.

Kriminalisti tako svoje delo opravljajo zakonito in v nobeni meri ne vršijo pritiska nad  delom medija.

Odgovor Anžeta Voha Boštica, odgovornega urednika medija podcrto.si

Kot je že zapisano v zgornjem zapisu, kriminalisti predstavnika Pod črto na pogovor vabijo po 148. členu zakona o kazenskem postopku. Ta člen določa, da sme policija od vabljenih oseb zahtevati potrebna obvestila. Kot zapisano v zgornjem prispevku je policija  mediju Pod črtože decembra lani posredovala zaprosilo za posredovanje dokumentacije, ki smo ga zavrnili z argumentom zaščite vira. Po

To, da namerava polcija od odgovornega urednika podcrto.si Anžeta Voha Boštica na pogovoru v skladu s 148. členom ZKP zahtevati informacije, pri Pod črto dojemamo kot obliko pritiska na naše novinarsko delo, saj smo kot medij dolžni ščititi naše vire.

Naše preiskovalno delo na Pod črto ne bi bilo mogoče brez vaše podpore. Podprite naše delo z donacijo >>

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 5 komentarjev



Več iz teme: O Pod Črto

Kaj, kako in zakaj delamo na Pod črto.

29 prispevkov

Poročilo o razvoju medija Pod črto: kaj smo do sedaj naredili z vašo pomočjo

Za vas smo pripravili pregledno poročilo o našem dosedanjem dosedanjem delu, poslanstvu in misiji ter naših ciljih v prihodnosti.

Tema: O Pod Črto
Sporočilo uredništva,

Podčrtano: najpomembnejše zgodbe leta 2017

Ob začetku leta smo za vas v obliki spletnega časopisa, primernega za branje na vseh napravah, pripravili izbor najpomembnejših zgodb, …

Tema: O Pod Črto
Sporočilo uredništva,

5 komentarjev

Boštjan 23. 1. 2018, 07.51

Če vas preganjajo, pomeni da delate v redu. Pogumno naprej!

Ime in priimek 23. 1. 2018, 17.13

Glede izgube ugleda SOVE... Najprej moraš ugled imeti, da ga lahko izgubiš. Tisto malo, kar se ve o SOVI so itak same slabe stvari.

Ivo Leban 23. 1. 2018, 21.15

CILJ je jasen ! NEKOMU gre resnica v nos ! Zato jo je treba ONEMOGOČITI !

Blaž Babič 25. 1. 2018, 13.10

Kaj pa če vas cenzurirajo in o najpomembnejših vsebinah ne pišejo nikjer drugje?

http://www.publishwall.si/blaz.babic/post/343705/zahtevam-ustavne-volitve-2018-peticija

ime priimek 26. 1. 2018, 23.24

Obstaja bojazen, da boste argumentirano stopili v bran ministru Klemenčiču, ki dela vse, da bi Slovenija vendarle postala pravna država, da KPK ne bi bila več "brezzobi tiger" in bi pravi kriminalci lahko končali v zaporih. Očitno je, da se poskuša blokirati tudi spremembo protikorupcijske zakonodaje, tako kot ni bilo politične volje za sprejem novele Zakona o kazenskem postopku. Ker Goran Klemenčič ne laže, na določena vprašanja pač ne odgovarja, ostaja pa neizpodbitno dejstvo, da je treba tega inteligentnega in sposobnega človeka, ki bi edini lahko uredil pravosodni sistem tako, da pri nas ne bi bilo več mogoče funkcioniranje po zgledu Balkana, oblatiti za vsako ceno.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno