Ljubljana – Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) je trem ministrom in predsedniku računskega sodišča konec maja poslala pobudo za vključitev denarnih tokov podjetij v stoodstotni državni lasti v program Supervizor (kopija pobude je dostopna pod besedilom članka). Transakcije bi tako postale vidne za javnost.

Prvič objavljeno 9. junija v časniku Delo

Predsednica uprave AUKN Dagmar Komar je 23. maja gospodarskemu ministru Radovanu Žerjavu, finančnemu ministru Janezu Šušteršiču, ministru za infrastrukturo in prostor Zvonku Černaču ter predsedniku računskega sodišča Igorju Šoltesu poslala pobudo za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila javno objavo transakcij podjetij v stoodstotni državni lasti na spletni strani Supervizor.

V dopisu Komarjeva poudarja, da so slab nadzor poslovanja ter navzkrižje interesov in navez med upravami in nadzorniki glavni razlogi za zdajšnje in pretekle poslovne težave veliko podjetij v državni lasti. Javna objava transakcij bi pomembno pripomogla k preglednosti porabe javnega denarja in s tem tudi izboljšala nadzor podjetij.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki upravlja program Supervizor, se strinja z ugotovitvami AUKN. Ugotavlja namreč, da se na mednarodnih lestvicah učinkovitosti nadzora nad državnimi podjetji Slovenija vedno znajde na repu. Zato vključitev teh podjetij v Supervizor podpirajo in poudarjajo, da so jo sposobni tudi tehnično izvesti.

Javno objavo transakcij podpira tudi Igor Šoltes, saj meni, da bi to povečalo transparentnost poslovanja družb, kar je lahko samo koristno. Zagotavlja, da je računsko sodišče pripravljeno s svojimi nasveti pomagati pri pisanju ustreznega zakona, ki bi omogočil javno objavo, če jih bo kdo zaprosil za pomoč.

Mnenja strank različna

Iz AUKN so nam sporočili, da odgovorov ministrov, na katere so naslovili pobudo, še niso dobili. Odgovor čakamo tudi na naše vprašanje, ki smo ga pred nekaj tedni poslali vladi, namreč, ali bi podprla javno objavo transakcij državnih podjetij.

Smo pa pridobili mnenja nekaterih parlamentarnih strank. Med njimi izstopa SDS, ki brezpogojno podpira javno objavo transakcij podjetij v državni lasti. V Državljanski listi so javni objavi naklonjeni, a opozarjajo, da bi to lahko otežilo iskanje vlagateljev za tista podjetja, iz katerih hoče država izstopiti. SLS skrbi, da bi z javno objavo podatkov o transakcijah podjetij, ki tekmujejo na mednarodnih trgih, tem škodovali, saj bi konkurenci izdajali poslovne skrivnosti. V Pozitivni Sloveniji pa so proti javni objavi transakcij državnih podjetij, saj menijo, da bi bilo treba te posredovati le za potrebe preiskav protikorupcijske komisije.

Pobudo podpira tudi stroka. Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete se sicer strinja z mnenjem SLS, vendar tudi meni, da bi objava transakcij državnih podjetij, ki imajo monopolen položaj na trgu, pripomogla k njihovemu boljšemu upravljanju, saj bi omejila črpanje »parazitskih rent« iz velikih državnih družb.