Tobak ubije približno polovico kadilcev. Če torej (redno) kadite, imate petdeset odstotkov možnosti, da boste za posledicami kajenja tudi umrli.

To dejstvo je strašljivo. Kot tudi ostala, povezana s kajenjem. A posledice kajenja so Slovencem znane, zato jih nima smisla ponavljati. Manj znana pa so dejstva o tem, kako tobačna industrija kljub posledicam kajenja vsako leto prepriča na milijone ljudi, da si prižgejo prvo cigareto.

Najpomembnejše orožje tobačne industrije – poleg dejstva, da cigarete zasvajajo – je oglaševanje. Po podatkih ameriškega centra za nadzor bolezni (CDC) tobačna industrija za oglaševanje letno nameni skoraj deset milijard dolarjev, oziroma več kot milijon dolarjev na uro.

Poleg vložka v oglaševanje so za industrijo pomembni tudi oglaševalski triki. Eden najbolj značilnih je inovacija cigaretnega filtra, ki je prišel v množično uporabo v 60. letih prejšnjega stoletja. Filter v ničemer ne zmanjša škodljivosti cigarete, ker dima v resnici ne »filtrira«. Skozi filter gre sicer manj cigaretnega dima, kot če bi kadili cigareto brez filtra. A to ne pomeni, da pljuča kadilca absorbirajo manj nevarnih snovi. Zaradi fenomena, znanega pod imenom kompenzacija, bo kadilec, ki kadi cigarete s filtrom, vase potegnil več dima in ga obenem dlje časa zadržal v pljučih. S tem kompenzira učinek filtra. Ima pa filter en negativni učinek, saj v sebi zadrži večje delce katrana in v pljuča spusti več manjših delcev. Ti manjši delci se nalagajo globlje v pljučih. Posledica? Tudi pljučni rak se razvije globlje v pljučih in ga je zato težje operirati, posledica pa je večja umrljivost ljudi zaradi pljučnega raka.

Zakaj torej tobačna industrija še kar proizvaja cigarete s filtrom? Ker so dobri za oglaševanje. »Filter« kadilcu daje podzavesten občutek varnosti. Sporoča, da je cigareta manj škodljiva. Zato jo je lažje tržiti in prodati.

Glavna tarča tobačne industrije so mladi. Sedemdeset odstotkov Evropejcev, ki kadijo, začne kaditi mladoletnih. Štiriindevetdeset odstotkov pa pred dopolnjenim 25. letom starosti. Za proizvajalce cigaret je torej ključno, da začnejo bodoči kadilci kaditi čim prej. Najbolje, da še v času mladoletnosti. Ko so še ravno prav uporniški in preden jih sreča pamet.

Oglaševanje je tu najboljši zaveznik tobačnih podjetij. Po eni strani nezanimivi stari ljudje težijo s škodljivostjo kajenja. Po drugi strani pa s sten in panojev trafik, trgovin, bencinskih servisov, sijejo skrbno dodelane blagovne znamke najrazličnejših cigaret in mlade vabijo, naj si izberejo svojo. Kako so lahko torej cigarete tako škodljive, če pa se jih lahko oglašuje? Morda se zdi ob racionalnem razmisleku to vprašanje iracionalno. A iracionalna je tudi naša podzavest. Kako lahko hkrati dojamemo škodljivost cigaret in sporočilo oglasa za tobačno znamko, ki nam sporoča, da ni s kajenjem nič narobe?

Moči oglaševanja se zavedajo tudi ponudniki cigaret na slovenskem trgu. Trenutno veljaven protitobačni zakon, zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, oglaševanje le omejuje.

Prodajalne cigaret lahko danes tobačne izdelke oglašujejo le z znamko cigaret. Ne smejo pa spodbujati nakupa. Tako na primer ni dovoljeno izpostavljati tobačnih izdelkov na prodajnem pultu ali v posebnih svetlečih okvirjih na prodajni polici. A te določbe velika večina prodajalcev cigaret serijsko krši.

Te kršitve smo večkrat analizirali na podcrto.si. Med septembrom 2010 in septembrom 2013 si je samo Petrol nabral 58 odločb tržnega inšpektorata zaradi nelegalnega oglaševanja tobačnih izdelkov in plačal za 119.000 evrov glob. Serijski kršitelji zakonodaje so bili tudi trafike (Tobačna 3Dva – 31 odločb, in Delo prodaja – 6 odločb) in veliki trgovci: Mercator (10), Engrotuš (5), Spar (4). Pa tudi Petrolov tekmec OMV (24 odločb). V naslednjih 12 mesecih se je situacija še poslabšala. Petrol, na primer, je med oktobrom 2013 in septembrom 2014 zaradi nezakonitega oglaševanja dobil 61 odločb – torej več kot prej v treh letih skupaj. Podobno so se odrezali tudi ostali trgovci.

Kljub javnim objavam prekrškarjev trgovci niso ukrepali. Po poročanju Dnevnika so tržni inšpektorji prodajalcem tobaka lani izrekli že za kar 930.000 evrov glob.

Kazen za nelegalno oglaševanje trenutno znaša od 2000 od 33.000 evrov, inšpektorji pa v veliki večini primerov izrečejo najnižjo kazen. Ta nizka globa praktično nima učinka. Veriga trafik Tobačna 3Dva, na primer, je prek družbe Tobačna Ljubljana v lasti enega od največjih globalnih tobačnih podjetij Imperial Tobacco. Tobačna Ljubljana je imela v zadnjem finančnem letu (oktober 2013–september 2014) slabih 10 milijonov evrov dobička. Nekaj deset tisoč evrov kazni letno za nelegalno oglaševanje so za družbo tako le »strošek delovanja«. Vložek v obliki plačanih kazni je veliko nižji od dobička, ki ga družbi navrže takšno oglaševanje.

Predlog novega protitobačnega zakona, imenovanega Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), anomalije odpravlja z dvema ključnima ukrepoma. Prvi je popolna prepoved vsakršnega oglaševanja tobaka in tobačnih izdelkov. Prodajalne tako ne bodo smele razstavljati niti logotipov posameznih znamk niti samih tobačnih izdelkov. Škatlice cigaret, tobak za zvijanje in ostali izdelki bodo morali biti zaprti v omarah ali predalih. Prodajalci tobaka so se do danes pogosto izgovarjali, da so trenutne določbe o oglaševanju dvoumne. Zdaj dvomov ne bo več.

Drug ključen ukrep pa je uvedba in možen odvzem licenc za prodajo tobačnih izdelkov. Ko bo prodajalna drugič kršila zakon, ji bo upravna enota za šest mesecev odvzela licenco za prodajo tobaka. Ko bo zakon kršila tretjič, bo licenco izgubila za vedno.

Zakon uvaja še nekatere druge ukrepe za zmanjševanje kajenja, kot so slikovna opozorila na škatlicah, enotno barvo škatlice, prepoved prodaje cigaret z aromo. Zaostruje tudi denarne kazni. A prav določbe o oglaševanju bodo najverjetneje imele največji učinek na kajenje v družbi.

Ti predpisi so nujno potrebni za zmanjšanje škode, ki jo povzroča tobak. Edina njihova napaka je morda ta, da so prišli prepozno. Protitobačna zakonodaja je bila pri nas nazadnje dopolnjena leta 2007 s prepovedjo kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih. Od takrat se ni na tem področju spremenilo nič.

Glavni argument nasprotnikov strožjih ukrepov oziroma lobistov tobačnih podjetij je finančne narave. V primeru manjše prodaje cigaret bodo ljudje – na primer prodajalci v trafikah – izgubili delo. Država bo obenem pobrala manj davkov, saj je vsaka škatlica cigaret obdavčena s kar okoli 75-odstotnim davkom in trošarinami. Da, tobak je za državo krava molznica.

Toda, ob takšnih argumentih se moramo kot družba vprašati: smo pripravljeni polniti državni proračun in zagotavljati delovna mesta na račun človeških življenj?

Zaradi posledic kajenja vsak dan umre 10 Slovencev. Glavni in edini cilj tobačne politike države mora biti stalno zniževanje števila kadilcev. In ukrepi v novem zakonu si prizadevajo prav to. Po podatkih ameriškega centra za nadzor nad boleznimi popolne prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov učinkujejo. V državah s takšno prepovedjo se je povprečna poraba tobaka zmanjšala za sedem odstotkov, v nekaterih pa celo za 16 odstotkov. Zato je takšna prepoved pametna odločitev.