Spletna aplikacija komisije za preprečevanje korupcije je objavila tri sezname podjetij, ki dolgujejo davke, obenem pa dobivajo prihodke od državnih poslov. S primerjavo seznamov smo našli šest podjetij, kroničnih davčnih dolžnikov, ki so od januarja do oktobra letos kljub davčnemu dolgu z državnimi posli skupaj zaslužila 2,3 milijona evrov.

»V tržnih ekonomijah velja med državo in podjetji vzajemen dogovor. Prva drugim daje infrastrukturo, ki jim omogoča poslovanje, na primer ceste, železnice, energetska omrežja, ter izobražen kader, ki se vsaj na prvih dveh stopnjah šola na državne stroške. V zameno za to podjetja državi plačujejo davke. A pri nas ni tako. Naša država z davčnimi dolžniki celo posluje,« smo zapisali v julijski primerjavi seznama davčnih neplačnikov, ki ga je objavila Davčna uprava (Durs), in podatkov aplikacije Supervizor o podjetjih, ki služijo z državnimi posli. Zdaj spletna aplikacija Supervizor te dolžnike javno razgalja.

Na spletu so trenutno dostopni trije seznami podjetij, ki jim je na določen presečni datum (25. 3., 25. 7. in 25. 10.) plačilo davčne obveznosti zapadlo pred vsaj 90 dnevi, a so v tem času vseeno služila z državnimi posli. Spomnimo, ta podjetja so bila po mnenju Dursa davek sposobna plačati. Kot namreč navajajo na svoji spletni strani, podjetij, ki davka zaradi utemeljenih razlogov ne morejo poravnati, in zaprosijo na primer za odlog ali odpis plačila davkov, na seznam ne vključijo.

Na najnovejšem seznamu si prvo mesto med davčnimi dolžniki glede na zaslužek z državo lasti podjetje Mineral d.o.o. iz Podpeči, ki se ukvarja z obdelavo naravnega kamna. Čeprav je podjetje glede na podatke iz Supervizorja v devetdesetih dneh pred 25. oktobrom z državnimi posli zaslužilo skoraj 1,3 milijona evrov, mu ni uspelo plačati med 5 in 10 tisoč evri davka (Durs objavi le razpon davčne obveznosti, in ne točne višine).

Durs ne blokira računov

Še bolj zanimiva pa je primerjava vseh treh objavljenih seznamov. Na drugem mestu v najnovejšem seznamu se je znašlo podjetje za zaključna dela v gradbeništvu, Reflex Gornja Radgona. To je od januarja do oktobra letos s poslovanjem z državo zaslužilo kar 1,6 milijona evrov, obenem pa je prav tako že od januarja glede na podatke s treh objavljenih seznamov tudi davčni neplačnik. Oktobra je bilo tako dolžno že čez milijon evrov davkov. A Durs podjetju še ni blokiral računov.

Našli smo še nekaj podobnih primerov. Na vseh treh objavljenih seznamih sta bila davčna dolžnika tudi podjetji Košaki TMI iz Maribora in I-Rose iz Laškega. Prvo je z državnimi posli med januarjem in oktobrom zaslužilo 79.000 evrov, drugo pa 70.000 evrov. Nobeno izmed obeh podjetij na ta datum ni imelo blokiranih računov, in ni bilo ne v prisilni poravnavi ne v stečaju.

Zakaj Durs takim davčnim dolžnikom, ki imajo prihodke, ne blokira računov in tako izterja neplačane davke? Na Dursu so nam že julija odgovorili, da »pri davčnih dolžnikih, kjer ne izvajamo davčne izvršbe na denarna sredstva in ne blokiramo TRR, izvajamo druge oblike davčne izvršbe, na primer na denarne terjatve dolžnika, rubež premičnega premoženja, vrednostne papirje in podobno.« A kot kažejo zgornji primeri, ta strategija ni preveč učinkovita. Podobno kot dolg Reflexa je davčni dolg podjetja I-Rose je ostal enak (med 50 in 100 tisoč evri), upadel je le podjetju Košaki TMI (z 10 do 30 tisoč evrov na 5 do 10 tisoč evrov).

Račune pa imata zablokirani dve drugi podjetji, ki sta prav tako na vseh treh seznamih davčnih dolžnikov – Pro-Bit programska oprema in Tomin- consulting. Prvo je od januarja do oktobra z državnimi posli zaslužilo 152.000 evrov, drugo 296.000 evrov. A prvo ima račune blokirane šele od 20. novembra, drugo pa od 4. decembra. Ob tem se ne ve, ali so bili računi blokirani na pobudo Dursa ali kakšnega drugega upnika, saj Durs podatkov o posameznem dolžniku zaradi davčne tajnosti ne razkriva.

Zakaj Durs ne predlaga stečajev?

Drugo vprašanje, ki se postavlja ob objavi seznamov, pa je, zakaj Durs za kronične neplačnike, ki imajo že dalj časa blokirane bančne račune, ne zahteva stečaja. S tem bi si namreč lahko poplačal vsaj del davčne obveznosti podjetja, obenem pa bi grožnja stečaja davčnim neplačnikom najverjetneje spodbudila redno plačevanje davkov. Energoplan d.d., eden izmed članov konzorcija Grep, ki je gradil ljubljanske Stožice, na primer, je od januarja do oktobra letos od države dobil 111.000 evrov, čeprav je bil v tem času davčni dolžnik. Davčni dolg je podjetju med marcem in oktobrom celo narasel (marca je bil dolžan med 100 in 300 tisoč evri, oktobra pa med 300 in 500 tisoč evri), račune pa ima blokirane od 6. 6. 2013. A obenem ni ne v stečaju ne v prisilni poravnavi, čeprav ima Durs od 17. junija letos, torej od začetka veljave predzadnje novele zakona o finančnem poslovanju, možnost, da stečaj podjetja sproži, če ima slednje račune neprekinjeno blokirane več kot 60 dni.

Durs nam je julija na naše vprašanje, ali bodo v takih primerih zahtevali stečaj, odgovoril, da sprožajo stečajne postopke, kadar je dolžnik po določilih zakona o finančnem poslovanju nelikviden, torej med drugim dalj časa ne more poplačati davčnih obveznosti. Vendar to ni edino merilo, saj odločitev o sprožitvi stečajnega postopka temelji tudi na individualni presoji Dursa, ali naj za podjetje predlagajo stečaj.

Kot kaže, se lahko na podlagi te individualne presoje stečaju ognejo tudi kronični davčni neplačniki, ki jim davčni dolg raste.

Vseh šest omenjenih podjetij – Reflex Gornja Radgona, Pro-bit programska oprema, Energoplan, Toming-consulting, Košaki TMI in I-Rose je sicer od januarja do oktobra letos s poslovanjem z državo skupno zaslužilo 2,3 milijona evrov.

 

Aplikacija Supervizor od včeraj ponuja še naslednje novosti:

– Na grafikonu transakcij posameznega podjetja z državo je z vijolično črto označeno, če je bilo podjetje na presečni datum davčni neplačnik:

– Na grafikonu transakcij posameznega podjetja z državo so s sivo črto označene morebitne transakcije podjetja v družbe, ki imajo sedež v davčnih oazah, s premikom kurzorja na posamezno črto pa se prokažejo višine nakazil v davčne oaze:

– Grafični prikaz odvisnih subjektov pri nekaterih državnih organih:

Avtor članka je trenutno zaposlen na komisiji za preprečevanje korupcije. Vsa mnenja, izražena v tem članku, so le njegova lastna in niso nujno tudi stališče komisije.