Oktobra leta 2013 smo pri podcrto.si izvedli zanimiv preizkus. Določenim javnim organom, med drugim tudi vsem mestnim občinam, smo poslali vprašanje o višini stroškov za službena potovanja njihovih predstojnikov od marca 2012 do februarja 2013. Želeli smo ugotoviti, koliko organov se bo na naša vprašanja odzvalo. Rezultat je bil slab, saj nam je informacije poslalo le 60 odstotkov vprašanih.

A preizkus je razkril še eno zanimivo informacijo. Po odgovorih mestnih občin sodeč je koprski župan Boris Popovič v omenjenih 12 mesecih za službena potovanja porabil daleč največ davkoplačevalskega denarja med vsemi župani – skoraj 25.000 evrov. To je kar petkrat več od naslednjega na lestvici, takratnega mariborskega župana Kanglerja.

Mestno občino Koper smo zato letos zaprosili za podatke o stroških službenih potovanj od začetka njegovega županovanja leta 2003 do konca 2014. Prosili smo jih tudi, naj nam naštejejo vsa potovanja, pri katerih so stroški župana znašali več kot 1000 evrov, in pojasnijo učinek teh potovanj. Odgovori občine razkrivajo, da je Popovič do konca lanskega leta za svoja službena potovanja skupno porabil že neverjetnih 110.685 evrov.

Pregled stroškov po posameznih letih razkriva, da Popovič ni že od nekdaj tako zapravljiv. Pričetki njegovega županovanja so skromni – leta 2003 je za službene poti porabil le 667 evrov, leta 2004 1045 evrov, leta 2005 pa 583 evrov.

Leta 2006 stroški občutno poskočijo, na skoraj 9000 evrov. Pričnejo se tudi potovanja, dražja od 1000 evrov. To leto Popovič kot župan prvič obišče sejem potniškega turizma Seatrade v Miamiju, ki ga nato ne izpusti v niti enem letu svojega nadaljnjega županovanja. Odpravil pa se je še na »poslovne pogovore z morebitnimi investitorji« v Stuttgart, Helsinke in Milano.

Po nižjih stroških leta 2007 (1500 evrov, v okviru katerih je obiskal sejem v Miamiju) je zadnje predkrizno leto, 2008, najbolj ekstravagantno izmed vseh: Popovič za službena potovanja zapravi kar 27.708 evrov.

In kam je potoval? Poleg Miamija je v Manchestru v Angliji obiskal »več lokacij za predelavo odpadkov«, na povabilo častnega konzula Vladimirja Uljanova pa tudi Moskvo in rusko mesto Samara za »vzpostavitev sodelovanja med Samaro in Koprom«.

Stroški med letoma 2009 in 2014 nato znašajo od slabih 8000 evrov (lani) do dobrih 20.000 evrov (leta 2012). In kam vse je župan potoval v tem času? Poleg stalne destinacije – sejma v Miamiju – se je mudil v mestih, kot so Singapur, Hamburg, Istanbul, Batumi, Egipt, Kuvajt, London, Priština, Barcelona, Valencia, Ženeva. Kot razloge za obisk občina navaja povabila častnih konzulov ali lokalnih političnih veljakov, pogovore z morebitnimi investitorji, obisk podjetij ter Popovičeve angažmaje na pomorskih in drugih sejmih.

Celoten spisek potovanj in pojasnila občine si lahko preberete na tej povezavi

Pri razlagi učinkov Popovičevih potovanj na razvoj občine so odgovori Mestne občine Koper skromni. »Glede učinkov potovanj župana z ekipo na sejme potniškega turizma v Miami, Hamburg in Barcelono zagotovo ni dvomov. Konstantna rast prihodov potniških ladij in dvig števila potnikov, da o ekonomskih učinkih sploh ne govorimo (poraba po potniku 78 evrov, posadka pa 24 evrov na osebo), je dovolj zgovoren dokaz o uspehu županovih pogajalskih sposobnostih,« so nam zatrdili v elektronskem sporočilu.

Iz odgovora gre torej sklepati, da se Popovič po pomorskih sejmih osebno pogaja za prihod križark v Koper, kar se sliši precej neverjetno.

Glede ostalih potovanj v občini pravijo: »Koper v svetu postaja vse bolj prepoznavno mesto in obiskuje nas vedno več tujih delegacij in poslovnežev. Želijo vedeti, kako nam je v zadnjih 12 letih uspelo iz popolnoma zaspanega luškega mesta narediti prepoznavno, lepo, urejeno čisto in varno mesto. Prav iz tega razloga imamo ogromno število povabil našemu županu, da obišče različna mesta in države in se sestane z vodilnimi ljudmi ter predstavi dosežke mesta Koper. Ob tem je treba povedati, da župan pri potovanjih v tujino praviloma zgolj vrne obisk zainteresiranih investitorjev, ki se pred tem mudijo v Kopru. Pretežno gre za obiske, ki so namenjeni predvsem gospodarskemu sodelovanju in pa pridobivanju investitorjev za ogromno ambicioznih projektov, ki si jih je Mestna občina Koper zastavila.«

Župan je po besedah predstavnikov koprske občine na teh potovanjih ugotovil, da »je velik interes na strani tujih vlagateljev za investiranje pri nas, da pa se vedno zatakne pri naši politiki in nesposobnosti politikov, da debirokratizirajo državo in omogočijo večji pritok kapitala za tuje investicije«.

Iz pomanjkljivih odgovorov, ki ne navajajo dejanskih investicij, ki bi bile plod Popovičevih potovanj, ter ob izgovarjanju na politike in birokracijo, gre sklepati, da so rezultati srečanj z investitorji bolj klavrni.

Učinkovitost in gospodarnost?

Za komentar Popovičevih potovanj smo zaprosili računsko sodišče, ki revidira poslovanje javnih organov, torej tudi mestnih občin. Občine računskemu sodišču ne poročajo o  potnih stroških, zato sodišče pridobiva le podatke, ki jih potrebuje za izvajanje revizij. Podatkov o potnih stroških posameznih občin na računskem sodišču tako nimajo, zato ne morejo oceniti, ali so Popovičevi stroški visoki ali nizki.

Občina mora pri porabi davkoplačevalskega denarja sicer spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti. »Računsko sodišče v primerih, ko predpisi podrobneje ne urejajo določenih vprašanj, povezanih s porabo javnih sredstev, priporoča, da uporabnik javnih sredstev sprejme akt, v katerem podrobneje uredi posamezen del poslovanja; pravila morajo biti določena na način, da zagotavljajo spoštovanje temeljnih načel porabe javnih sredstev, torej učinkovitosti in gospodarnosti,« so zapisali pri računskem sodišču.

S koprske občine so nam na naše vprašanje, ali imajo kakršne koli akte ali pravilnike, ki bi urejali porabo sredstev za službena potovanja, odgovorili, da jih nimajo.

Z našimi vprašanji glede visokih potnih stroškov smo se obrnili tudi na nekdanjega predsednika računskega sodišča, Igorja Šoltesa. »Če se malo pošalim, lahko rečem, da je [Popovič] zelo komunikativen, da zelo rad raziskuje okolje, da bi bolje vodil svojo občino. A jasno je, da je treba pogledati, kako je bil porabljen denar – za službena ali pa morebiti za turistična potovanja. Imamo nadzorni odbor občine in občinski svet, ki lahko preverita gospodarnost porabe sredstev. »Pri vsakem potovanju moraš napisati, kakšen je bil razlog, kakšni so bili cilji potovanja in ali so bili cilji doseženi,« dodaja Šoltes.

Ali občinske svetnike skrbi višina Popovičevih stroškov, smo povprašali dve največji opozicijski skupini v koprskem občinskem svetu – SMC in Združeno levico.

Odgovor lokalnega odbora SMC je bil tehnokratski: »V lokalnem odboru SMC Koper pričakujemo, da na volitvah izvoljeni predstavniki opravljajo delo v korist vseh prebivalcev Mestne občine Koper. To velja tudi za obiske župana in sodelavcev v tujini, ki so namenjeni vzpostavljanju povezav v turizmu, kulturi in gospodarstvu, pomembnih tako za občino Koper kot tudi za vso državo.«

Dodali so še: »Strinjamo se z oceno [občine], da so učinki v turizmu opazni, o sami učinkovitosti posameznih obiskov v preteklih šestih letih pa bi težko dajali vrednostno oceno, saj smo kot politična stranka prvič nastopili na volitvah oktobra lani, ko je naša stranka dobila sedem mestnih svetnikov.«

Podrobnejšega mnenja od stranke premierja Mira Cerarja glede višine potnih stroškov nismo dobili. Prav tako nam niso odgovorili na vprašanje, ali se bodo zavzeli za sprejetje pravilnika porabe davkoplačevalskega denarja za potovanja občinskih funkcionarjev in zaposlenih.

Bolj zgovorna pri komentiranju višine Popovičevih potnih stroškov pa je bila Maja Tašner Vatovec, ena izmed treh predstavnic Združene levice v občinskem svetu. »Nedvomno gre za zelo velik znesek. Sploh, če upoštevamo, kako so restriktivni ukrepi, ki jih je sicer uvedel zakon o uravnoteženju javnih financ, močno omejili porabo v javni upravi,« je zapisala v odgovoru na naša vprašanja.

Visoki stroški so »oviti v skopost informacij,« poudarja Maja Tašner Vatovec. »Če vzamemo samo leto 2008 – skoraj 30.000 evrov za obisk treh mest: Miamija, Manchestra in Moskve s Samaro. Letna minimalna neto plača znaša 7.200 evrov. Postavite to ob bok dejstvu, da je eno županovo potovanje stalo 10.000 evrov, in boste kmalu pri racionalnem pomisleku, ali je to sploh možno. Zelo informativno bi bilo poznati podrobnosti teh potovanj, aranžmaje. Ali leti župan v prvem ali ekonomskem razredu, v kakšnih hotelih spi in koliko ostalih ter kakšnih stroškov nastane na teh potovanjih.«

Zaradi višine stroškov Tašner Vatovec dvomi v njihovo gospodarnost. A problem je tudi v konceptu potovanj. »Gre za vprašanje vizije Kopra. Problematična je namreč že sama izbira destinacij teh potovanj: Miami, Singapur, Šanghaj, Kuvajt, Egipt. Očitno v teh mestih pride do nekakšnih idej ali inspiracij, ki so posledično podlaga za megalomanske projekte, realizirane in nerealizirane.

Od leta 2006, na primer, župan nepretrgano obiskuje sejem potniškega turizma v Miamiju. Zaradi teh obiskov je Koper dejansko postal tudi mesto ladijskega potniškega turizma. Vprašanje je, ali je to korist za mesto.

Od teh obiskov pa je najbolj očiten in razvpit učinek bila posaditev palm, ki tudi niso bile gospodarne, prav nasprotno. Ali pa pregrešno drage ulične svetilke z neonskimi barvami na Ukmarjevem trgu.

Podoben učinek so verjetno imeli tudi obiski Kuvajta, Singapurja in Šanghaja – tu seveda mislim na ideje o velikanskih stolpnicah, ki bi se naj zgradile v Kopru.

V obrazložitvah občina navaja tudi obiske v mestih glede predelave odpadkov – Koper od leta 2010 ‘izvaža’ svoje odpadke v oddaljene lokacije, kar je bistveno povečalo strošek komunalnih storitev, torej negospodarno in neučinkovito. Menim, da ravno iz teh napačnih lokacij izvirata tako negospodarnost potovanj kot pomanjkanje koristi ali učinkov, ki jih ti obiski proizvedejo.«

V Združeni levici še menijo, da bi bilo treba uvesti akt o porabi sredstev za službena potovanja in racionalizirati porabo teh sredstev. »V ZL se bomo o tem gotovo pozanimali in gotovo tudi zavzeli za sprejetje takega akta,« je obljubila Tašner Vatovec.