Sprožena revizija poslovanja Lekarne Ljubljana

Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije bosta skupno preverjali pravilnost poslovanja lekarne.

Ljubljana – Računsko sodišče je izpolnilo napovedi, da bo zaradi vedno več opozoril o nepravilnostih v Lekarni Ljubljana sprožilo revizijo njenega poslovanja. Revizorji se bodo osredotočili na poslovanje v lanskem letu, sodelovala bo tudi protikorupcijska komisija.

Prvič objavljeno 13. marca 2013 v časniku Delo

Foto: Lekarna Ljubljana
Foto: Lekarna Ljubljana

Računsko sodišče je sklep o reviziji računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja Javnega zavoda Lekarna Ljubljana, ki jo vodi Marko Jaklič, izdalo prvega marca, pravnomočen je postal včeraj.

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je sicer že pred časom napovedal revizijo poslovanja lekarne, tudi zaradi vedno več opozoril o nepravilnostih, ki jih je prejelo sodišče. Nekatere pobude za revizijo so opozarjale tudi na morebitno korupcijo, zato bo v sodelovanju z revizorji lekarno preiskovala tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), je povedal Igor Šoltes. Gre za precedenčni primer sodelovanja obeh institucij.

Računsko sodišče bo ugotavljalo predvsem pravilnost poslovanja lekarne pri zaposlovanju in javnih naročilih pri nakupu zdravil. O spornem javnem naročanju lekarn oziroma izogibanju postopkom javnega naročanja smo v Delu letos že obširno poročali.

Lekarna je od maja 2009 samo od veledrogeristov Salus in Kemofarmacija kupila za več sto milijonov zdravil in zdravstvenih pripomočkov na podlagi letnih dogovorov, s čimer so najverjetneje kršili zakon. Lekarna je v tem obdobju sicer objavila več javnih razpisov za nakup zdravil, a nobeden ni bil uspešen. Prvega je zaradi omejevanja konkurence razveljavila Državna revizijska komisija, na preostale pa se ni prijavil noben ponudnik zdravil.

V Salusu in Kemofarmaciji so nam že pred časom pojasnili, da so bili pogoji na naslednjih javnih razpisih nemogoči, saj je Lekarna kot pogoj za prijavo na razpis zahtevala vpogled v pogodbe med veledrogeristoma in izdelovalci zdravil. A te so poslovna skrivnost, predsednik uprave Kemofarmacije Davorin Poherc pa je za Delo izrazil mnenje, da je z vpogledom v pogodbe Lekarna Ljubljana hotela dobiti informacije o cenah proizvajalcev zdravil, ki bi olajšale pogajanja LL Grosista s proizvajalci.

Lekarna Ljubljana je namreč oktobra 2009 kljub nasprotovanju finančnega ministrstva družbo LL Grosist ustanovila, da bi lahko zdravila kupovala neposredno od proizvajalcev. Salus je nato v začetku februarja letos, tudi zaradi nestrinjanja s poslovanjem mimo javnih naročil, z lekarno celo prenehal sodelovati.

Ne samo zdravila

Zdravila pa niso edino področje, na katerem je lekarna poslovala po domače. Mimo javnih naročil je oddala tudi več manjših poslov, kljub temu da so presegali vrednost 20.000 evrov, pri kateri bi morala lekarna po zakonu o javnem naročanju objaviti javno naročilo za nakup. Podjetje Sanofarm je na takšen način z lekarno od decembra 2009 do danes sklenilo za okoli 515.000 evrov poslov, podjetje MGS za 150.000 evrov, podjetje Smatros za slabih 60.000 evrov in podjetje Combic za 50.000 evrov. Začetek poslovanja lekarne s temi podjetji se obenem časovno ujema z imenovanjem Marka Žnidaršiča na mesto namestnika direktorja Lekarne Ljubljana.

Komisija za preprečevanje korupcije je že v začetku leta 2010 ugotovila koruptivno ravnanje Lekarn Ljubljana v primeru prodaje zdravil. Lekarna je namreč sedem zdravil, izdelanih na Poljskem, ki pri nas niso imela dovoljenja za promet, prodajala kot lasten galenski izdelek. S tem se je izognila postopku pridobivanja dovoljenja za prodajo teh zdravil. Na protikorupcijski komisiji niso hoteli povedati, katere sume bodo preiskovali tokrat.

Zatrdili so le, da niso povezani z odvzemom magistrskega dela direktorju lekarne Marku Jakliču. V Lekarni Ljubljana o sodelovanju protikorupcijske komisije z Računskim sodiščem niso bili obveščeni, zato ga ne morejo komentirati. Prepričani pa so, da so v letu 2011 poslovali zakonito, ter bodo z računskim sodiščem sodelovali »odprto in po najboljših močeh«.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nadzor nad javnim sektorjem

Kako dobro delujejo javna uprava in državna podjetja, ki jih plačujemo davkoplačevalci oziroma so odgovorni državljanom? Nadzorujemo zaposlovanje, učinkovitost in korupcijo v javnem sektorju.

74 prispevkov

Pod črto z oddajo Tarča o spornih poslih pri gradnji Stožic

TV Slovenija je v sodelovanju s Pod črto pripravila dvodelno oddajo o spornih poslih pri gradnji Stožic. Oddajo si je …

Tema: Nadzor nad javnim sektorjem
Article,

Epizoda 16: komentar pogovora s premierjem Marjanom Šarcem

V tokratnem podkastu pojasnjujemo, zakaj ne moremo biti zadovoljni z odgovori predsednika vlade.

Tema: Nadzor nad javnim sektorjem, Podcast
Podcast,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno