Ljubljana – Ugotovljenih nepravilnosti pri oddaji javnih naročil na onkološkem inštitutu (OI) še do danes ni preiskal nihče. In to kljub opozorilom računskega sodišča, ki je že maja lani ugotovilo, da je OI leta 2009 posle v vrednosti 14,4 milijona evrov oddal v nasprotju z zakonom o javnem naročanju.

Prvič objavljeno 25. julija 2012 v časniku Delo

Ljubljana – Ugotovljenih nepravilnosti pri oddaji javnih naročil na onkološkem inštitutu (OI) še do danes ni preiskal nihče. In to kljub opozorilom računskega sodišča, ki je že maja lani ugotovilo, da je OI leta 2009 posle v vrednosti 14,4 milijona evrov oddal v nasprotju z zakonom o javnem naročanju.

Revizorji so lani ob pregledu poslovanja in računovodskih izkazov onkološkega inštituta leta 2009 odkrili več nepravilnosti, zato so mu tako za poslovanje kot za izkaze izrekli negativno mnenje. V oči bode ugotovitev, da je OI od 49,8 milijona evrov poslov kar 14,4 milijona, torej slabih 30 odstotkov, dobaviteljem oddal v nasprotju z zakonom o javnem naročanju. OI je blago in storitve v v rednosti skoraj deset milijonov evrov neupravičeno kupil brez javnega razpisa, kar predstavlja predvsem kršitev načela transparentnosti, pri drugih pa je nepravilno izvedel postopek javnega naročanja.

Računsko sodišče je svet zavoda onkološkega inštituta, ki je nadzorni organ bolnišnice, pozvalo, naj nepravilnosti pri nakupih razišče in sproži nadaljnje ukrepe, je pojasnil predsednik sodišča Igor Šoltes. Računsko sodišče namreč nima pooblastil, da bi preverjalo, ali je OI z dajanjem poslov mimo zakona storil kakšno kaznivo dejanje. Predsednica sveta zavoda OI Barbara Jamnik, sicer generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje, nam je povedala, da je svet zavoda revizijsko poročilo obravnaval na seji junija lani. Odločili so se pregledati dopolnitev nalog upravnega nadzora, ki je prav takrat potekal nad delom OI, tako da bi nadzor proučil tudi sporno porabo sredstev.

Toda upravni nadzor sporne porabe ni preverjal. Vodja komisije, ki je nadzor upravljala, Dušan Jošar, sicer vodja sektorja za ekonomiko javnega zdravstva na ministrstvu za zdravje, nam je potrdil, da so bili seznanjeni s predlogom sveta zavoda OI. V d ogovoru s takratnim ministrom Dorjanom Marušičem so se nato odločili, da nadzora nad javnimi naročili ne bodo izvajali, saj da je tega že korektno opravilo računsko sodišče. Razprava o spornem javnem naročanju je bila tako opravljena le še na naslednji seji sveta zavoda OI, oktobra lani. Na njej je Ana Žličar, ki od sredine julija 2008 vodi onkološki inštitut, pojasnila, da so nabave brez javnih razpisov izvedli, ker so »nastali zamiki med dokončanjem postopka razpisa (ki je potekal) in že potečenimi pogodbami, pri čemer so bile nabave nujne za normalno delovanje OI«. To je povedala tudi v pogovoru za Delo lani poleti, ko je še pojasnila, da so morali nujno nabaviti zdravila, drugače bi lahko bolniki ostali brez njih. A Žličarjeva članom sveta zavoda ni predložila nikakršne dokumentacije, ki bi podkrepila njeno razlago, niti je ni noben izmed enajstih članov zahteval, nam je povedala Barbara Jamnik. Ker poročilo o ugotovitvah upravnega nadzora, izdano oktobra lani, ni navajalo nepravilnosti pri javnem naročanju ( upravni nadzor tega niti ni preiskoval), so člani zavoda sklepali, da je zadeva zakonsko nesporna, je razložila Jamnikova.

Pojasnila Ane Žličar o razlogih za nepravilno izvedene nakupe so sporna z vidika načelnega mnenja računskega sodišča, da je poslovodstvo zavoda odgovorno za pravočasni začetek postopka javnega naročanja, s čimer preprečijo primanjkljaj nujnih potrebščin, v primeru OI so to zdravila oziroma pripomočki za zdravljenje. Zakon predvideva tudi nakup blaga in storitev brez javne objave, če je to nujno. Te okoliščine bi upoštevali tudi revizorji, so nam potrdili z računskega sodišča.

Mimo zakona tudi mizarske storitve

OI pa mimo zakona ni kupoval le nujnih zdravil, temveč tudi drugo blago. Na primer: družba Lesar, d. o. o., je OI samo leta 2009 zaračunala 110.000 evrov za mizarske storitve, naročilo za dela pa ni bilo javno objavljeno, čeprav so takšno objavo po takrat veljavnem zakonu zahtevala vsa javna naročila nad 40.000 evrov.

Spletna aplikacija Supervizor razkriva, da je OI temu podjetju tudi leta 2010 plačal dobrih 180.000 evrov za dela, izvedena mimo javne objave naročila. Skupaj je podjetje Lesar, d. o. o., od leta 2003 do danes s poslovanjem z OI zaslužilo že 557.000 evrov. OI je v nasprotju z zakonom samo leta 2009 med drugim kupil tudi računalniško opremo v vrednosti slabih 157.000 evrov, storitve varovanja v vrednosti slabih 51.000 evrov, čiščenja v vrednosti 192.000 evrov.

Vprašanje, ali se je z nakupi kdo protipravno okoristil, pa ostaja neodgovorjeno.