Socialno delo naj bi se vrnilo na centre za socialno delo

Ministrstvo načrtuje reorganizacijo centrov za socialno delo, ki naj bi poenostavila postopek pridobivanja socialnih pravic in zagotovila strokovnim delavcem več dela s socialno ogroženimi.

Ilustracija: Metod Blejec
Ilustracija: Metod Blejec

Konec lanskega decembra je ministrstvo za delo v javno razpravo poslalo predlog sprememb Zakona o socialnem varstvu, ki predvideva reorganizacijo centrov za socialno delo (CSD). Predlog bo v javni obravnavi do 15. februarja, celotna reorganizacija centrov za socialno delo pa bo v najboljšem primeru v celoti zaživela v začetku leta 2018.

Proces reorganizacije vključuje tri projekte. Prvi je prestrukturiranje CSD-jev. Vseh 62 centrov za socialno delo, kolikor jih imamo trenutno v Sloveniji, ostaja. Poleg teh pa naj bi dobil še 16 večjih območnih centrov. Ti bodo pristojni za odločanje o vlogah za pridobitev socialnih pomoči in subvencij, zato bodo delavci na lokalnih centrih razbremenjeni birokratskega odločanja in bodo lahko več časa posvetili socialnim stiskam posameznikov. Območni centri bodo lokalnim centrom za socialno delo še nudili posebno strokovno pomoč pri najtežjih stiskah posameznikov.

Drugi projekt je uvedba informativnega izračuna, s katerim bo postalo uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, kot so otroški dodatek, subvencija za plačilo vrtca, socialna pomoč in podobno, lažje in bolj pregledno. Poleg tega ministrstvo v projekt reorganizacije centrov za socialno delo vključuje tudi program tako imenovane socialne aktivacije, s katerim želijo najranljivejšim skupinam olajšati pot do zaposlitve.

Centri zasuti z birokracijo

Potreba po spremembi dela na centrih za socialna dela narašča že leta, o čemer priča tudi podatek, da je ministrstvo za delo samo reorganizacijo centrov za socialno delo napovedalo že leta 2013. Ob spremembi socialne zakonodaje leta 2012 je namreč v pristojnost centrov za socialno delo prešlo odločanje o mnogo več pravicah iz socialnega varstva kot prej, zaradi česar je delo socialnih delavcev postalo bolj birokratsko obsežno. Posledično so socialni delavci vse več časa namenjali ozaveščanju o pravicah, sprejemanju in reševanju posameznih vlog, zmanjkovalo pa jim je časa za socialno delo.

Kot smo pisali tudi na podcrto.si, je pretirana zbirokratiziranost centrov za socialno delo  glavni krivec, da strokovnim delavcem mnogokrat primanjkuje časa, da bi se lahko individualno ukvarjali z ljudmi, ki pristopijo do njih. Centri za socialno delo so postali stroj za izpolnjevanje in oddajanje vlog za pridobitev denarne pomoči, bolj osebno pomoč pa vse prevečkrat prelagajo na humanitarne organizacije.

Socialni delavci lahko stisko posameznika prepoznajo le tako, da si vzamejo čas in se s človekom pogovorijo. Le tako lahko izvedo, da ima nekdo na primer težave z alkoholom in ga morajo napotiti na ustrezno zdravljenje. Samo s pogovorom lahko dojamejo, da je nekdo prestrašen zaradi težav doma in ga lahko preventivno napotijo v varno hišo. Le s pogovorom lahko pravilno presojajo o tem, kako bi bilo posamezniku najbolje pomagati. S pomanjkanjem časa za pogovor pa se veliko skritih stisk prezre. Zato pod zdajšnjo organizacijo centri za socialno delo ne morejo vedno kakovostno opraviti svojega dela, pomoči potrebni pa ostajajo brez rešitev.

Več časa za posameznika

S spremembo zakonodaje pa naj se bi socialni delavci spet posvetili socialnemu delu. Reorganizacija naj bi olajšala ugotavljanje upravičenosti do dodatkov in subvencij in okrepila strokovno delo, tako da bodo socialni delavci svoj delovni čas ponovno posvetili reševanju stisk posameznikov.

V fazi prestrukturiranja centrov za socialno delo se bo vzpostavilo socialno delo na treh ravneh: na lokalni, na območni in na nacionalni. Država bo ustanovila centralno enoto centrov za socialno delo, ki bo vez med posameznimi centri in ministrstvom. Centralna enota bo skrbela predvsem za to, da bodo vsi lokalni in območni centri za socialno delo delovali po enakih pravilih in imeli na voljo enako strokovno ekipo, s čimer bodo Slovencem po vsej državi na voljo enake storitve. Centralna enota bo poleg tega zadolžena za izobraževanje strokovnih delavcev in analitične ter določene administrativne zadeve.

Poleg sedanjih 62 centrov za socialno delo bodo po novem ustanovili še 16 tako imenovanih območnih centrov za socialno delo. Območni centri bodo skrbeli za administracijo in nudili strokovno podporo celotni regiji, ki jo bodo pokrivali. Ker sploh manjši lokalni centri za socialno delo nimajo dovolj strokovnega kadra, ki je specializiran za vse vrste pomoči, jim bodo strokovno podporo zagotavljali območni centri za socialno delo. Tako bo lokalnemu centru za socialno delo v vsakem trenutku na voljo strokovnjak na področju, na katerem potrebujejo pomoč. »Že sedaj na CSD delujejo koordinatorji za obravnavo v skupnosti,« sporočajo z ministrstva, »taka organizacija predstavlja zametke strokovne službe, ki jo želimo oblikovati v prihodnjih letih.«

Na območnem centru se bo predvidoma ustanovila tako imenovana strokovna skupina, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki različnih profilov – psihologi, pravniki, socialni pedagogi, ki bodo po potrebi posredovali na celotnem območju določenega regijskega centra za socialno delo. »Namen te službe je združiti posamezne profile zaposlenih na centrih za socialno delo in delavce s specifičnimi znanji, ki bodo sodelovali in krepili timsko delo v najtežjih primerih,« sporočajo iz ministrstva za delo.

Poleg mobilne strokovne skupine bodo območni centri za socialno delo od lokalnih prevzeli interventno službo, ki bo posredovala v izrednih primerih tudi izven delovnega časa. Na nekaterih območnih centrih bodo delovali tudi krizni centri. Ti nudijo zatočišče tistim posameznikom, ki se morajo zaradi nasilja ali drugih razlogov takoj umakniti iz svojega doma. Krizni centri ostajajo na tistih območjih, kjer delujejo že sedaj, ustanovitev novih ni predvidena.

Območni centri bodo od lokalnih prevzeli tudi večino birokracije. Lokalni centri bodo sicer še vedno zadolženi za informiranje ljudi o njihovih pravicah in sprejemanje vlog za pridobivanje subvencij in dodatkov, a o upravičenosti do večine sredstev ne bodo več odločali socialni delavci, katerim bo prosilec vlogo oddal. Vloge za denarne pomoči (razen o denarni socialni pomoči, varstvenem dodatku, subvenciji najemnin in zdravstvenih pravicah) bo po novem reševala posebna enota na območnem centru za socialno delo. Enota za odločanje o pravicah do javnih sredstev se bo ukvarjala izključno z reševanjem prispelih vlog.

S tem želi ministrstvo za delo strokovne delavce razbremeniti obdelave vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in jim omogočiti več dela s posameznikom. Lokalne enote centrov za socialno delo se bodo osredotočale predvsem na trenutne stiske posameznikov, s čimer bodo najranljivejšim zagotovili več individualne pomoči. Namesto da bo delavec preprosto sprejel vlogo prosilca in se posvetil naslednjemu, naj bi imel zdaj več priložnosti za pogovor in iskanje drugih rešitev za izhod iz posameznikove stiske.

Informativni izračun

Hkrati naj bi se poenostavili postopki uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. S tem bodo razbremenjeni tako socialni delavci, ki jim ne bo več treba voditi posebnih postopkov ugotavljanja pravic, kot prosilci, ki jim vloge ne bo treba vlagati vsako leto znova. Ministrstvo za delo namreč uvaja informativni izračun, s katerim bodo nekatere letne pravice obravnavane avtomatsko.

Informativni izračun bo deloval podobno kot izračun dohodnine. Posameznik, ki bo na primer zaprosil za otroški dodatek, bo to lahko storil samo enkrat. Po preteku enoletne odločbe bo center za socialno delo izdal informativno odločbo, s katero bo preveril nadaljnjo upravičenost do dodatka. Odločbe se bodo tako avtomatično podaljševale iz leta v leto. Na takšno odločbo se bo posameznik sicer lahko pritožil. V takšnem primeru bi center za socialno delo izračun izvedel v enakem postopku kot sedaj.

Ministrstvo za delo pod proces reorganizacije centrov za socialno delo prišteva tudi socialno aktivacijo – paket programov, s katerimi želijo pomagati ranljivejšim skupinam do zaposlitve ali do večjih poklicnih kompetenc. Socialno aktivacijo ministrstvo vidi predvsem kot nov pristop pri delu s prejemniki socialnih sredstev, izvajala pa se bo na 15 od 16 območnih centrih za socialno delo. V okviru programa socialne aktivacije predvidevajo pomoč 19.000 posameznikom, cilj pa je, da vsaj četrtina na koncu dobi zaposlitev ali potrebno izobrazbo za vstop na trg dela.

Ministrstvo za delo predvideva, da bo reorganizacija dovoljevala več možnosti za strokovno delo, da se bo povečala učinkovitost dela in da bodo tako sredstva kot viri racionalnejše porabljeni. V skupnosti centrov za socialno delo na naša vprašanja o predvidenih spremembah kljub večkratnem kontaktiranju niso odgovorili. Prvič smo jih kontaktirali 11. decembra.

Dodatno zaposlovanje delavcev se zaradi reorganizacije ne predvideva. Na ministrstvu priznavajo, da je kadrovska okrepitev na centrih potrebna, a zaenkrat je ne načrtujejo. Pričakujejo, da se bo kakovost socialnega dela povečala tudi z prerazporeditvijo kadrov in drugačno organizacijo dela. Za večjo kadrovsko okrepitev pa bo po besedah ministrstva za delo potrebno počakati »na izboljšanje javnih financ«.

PodCrto_Design_Podpri_Cam#4_Banner_960x360_Strap # WebButton

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #center za socialno delo

Deli zgodbo 2 komentarja



Več iz teme: Socialna država

Ali dovolj dobro skrbimo za najšibkejše člane družbe? Analiziramo neučinkovitost socialne zaščite v Sloveniji.

41 prispevkov

Revščina v Sloveniji: kje smo danes

Čeprav beležimo gospodarsko rast, več kot 13 odstotkov ljudi živi v revščini, med njimi ogromno samozaposlenih.

Tema: Socialna država
Mnenje,

Zakaj mora biti delo domov za starejše bolj transparentno

Domovi za starejše v Sloveniji niso primorani spremljati kazalnikov kakovosti dela. Zato zakonodajalec ne pozna situacije, ki naj bi jo …

Tema: Socialna država
Članek,

2 komentarja

mirodel 25. 1. 2017, 10.20

Bomo mar spet nekaj spreminjali tako, da ne bi s tem nič spremenili.

Branko Dergič 25. 1. 2017, 11.41

Primer iz tujine:

s socialno birokracijo sem imel točno deset minut dela, ko so mi izdali lokalno številko socialnega zavarovanja (ki jo potem sporočiš vsakemu delodajalcu ob pričetku dela). Konec leta na spletnem portalu davkarije v podobnem času vneseš podatke o prihodkih in vplačanih prispevkih (napisani na vsaki plačilni listi), morebitne olajšave, in vzdrževane člane. Davkarija province ti potem zaračuna ali vrne denar, ali ti (če si pod cenzusom) predpiše social benefits, ki jih potem po pošti v obliki čekov prejemaš na domači naslov.

Domači primer:

po izpolnjevanju desetih tiskanih strani za uveljavljanje denarne pomoči sledi fizična pot do CSDja kjer čakaš v vrsti in se nato še dvajset minut prerekaš s socialno delavko da: a) so osebni bančni računi znotraj EU legalni b) da želiš tja prejemati socialne ugodnosti c) so dokumenti izpolnjeni pravilno, saj si sledil navodilom in da "mi pa tko delamo" brez njenega overjenega podpisa, da je to spremembo vnesla sama, ne bodo dovolj da ji pustiš spreminjati dokumente s tvojim podpisom.

Ko jih po tvojem odhodu sama popravi in na račun tega dobiš zavrnjeno odločbo nihče ne ve kako se je to zgodilo in zakaj točno bi kdo odgovarjal za enomesečni odlog uveljavljanja tvojih pravic.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno