Nesporni zmagovalec glede na število izdanih odločb ali plačilnih nalogov tržnih inšpektorjev je Petrol, sledita mu Engrotuš in Mercator. Največ odločb glede na letni promet je dobila Tobačna 3Dva, najvišjo globo so inšpektorji izdali potovalni agenciji Promocija sončnega zahoda.

O določeni temi sicer tako zgovorni in pozornosti željni PR-ovci in strokovnjaki za marketing velikih korporacij ne želijo govoriti. To so lastne napake podjetij, ki jih zastopajo. Zato slednje odkrivamo mi – z analizo evidence odločb in plačilnih nalogov tržnega inšpektorata, ki so v zadnjih treh letih postale pravnomočne.

Naj najprej poudarimo, da naš namen ni očrniti tiste, ki so enkrat ali dvakrat, morda celo nehote, kršili kakšnega izmed neštetih predpisov v naših zakonih. Ravno nasprotno, naš namen je javno izpostaviti tista podjetja, ki stalno, nekatera pa celo načrtno, kršijo zakone, in zato kot po tekočem traku dobivajo opomine in globe tržnih inšpektorjev.

Evidenco pravnomočnih, torej dokončnih odločb in plačilnih nalogov, ki so izdani ob ugotovljenih nepravilnostih, mora tržni inšpektorat po zakonu o prekrških voditi za tri leta nazaj. Ker smo evidenco pridobili septembra lani, pomeni, da smo v analizo zaobjeli vse odločbe in plačilne naloge, ki so postali pravnomočni med septembrom 2010 in septembrom 2013. Dejansko pa so se nekateri prekrški iz teh odločb zgodil tudi v letu 2009 ali 2010. Med septembrom 2010 in septembrom 2013 je postalo pravnomočnih skupno 6784 odločb in plačilnih nalogov, ki so jih pravnim osebam izdali tržni inšpektorji. Po pravnomočnosti ukrepa lahko inšpektorji globo tudi izterjajo.

Veliki »zmagovalec« je Petrol

In kdo je veliki zmagovalec? To je družba Petrol, ki je v omenjenem obdobju dobila kar 68 odločb in plačilnih nalogov. Podrobnejši pregled kršitev pokaže, da so našo največjo energetsko družbo sankcije doletele skoraj izključno zaradi kršitve enega samega predpisa – zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov.

Omenjeni zakon močno omejuje oglaševanje tobaka oziroma prepoveduje napeljevanje h kupovanju tobačnih izdelkov. Tobak se namreč lahko oglašuje samo z blagovno znamko – kavboji, na primer ki s cigareto jahajo v sončni zahod, in podobno oglaševanje je pri nas preteklost. A Petrol se na ta pravila požvižga. »Prideš na bencinsko črpalko, zadaj za trgovcem so razporejene cigarete, potem ti pa on kar pod nos podtakne posebno stojalce s kakšno znamko cigaret. Se pravi, hoče te napeljati k nakupu, in to je prepovedano,« nam je slabo poslovno prakso podjetja opisala Andrejka Grlić, ki tržno inšpekcijo vodi že od leta 2006.

Petrol ni edini primer, ki ima težave s tobačnim zakonom. Na našem prikazu podjetij, ki so dobili več kot 10 odločb oziroma plačilnih nalogov, sta še dva taka primera: Tobačna 3Dva, ki ima v lasti verigo trafik po Sloveniji, in OMV, za Petrolom drugi največji upravljavec bencinskih servisov pri nas. Pri prvem so inšpektorji ugotovili 32 kršitev, pri drugem 27 – skoraj vse zaradi nedovoljenega oglaševanja tobačnih izdelkov.

Tobačna industrija je izjemno močan lobi. Kazni, ki jih za nezakonito oglaševanje plačujejo omenjene tri družbe, pa so manjše od dobičkov, ki jih kujejo s temi dejanji, meni glavna tržna inšpektorica. Tako se svojih kršitev Petrol, Tobačna 3Dva in OMV po njenih besedah zelo dobro zavedajo, kakršni koli izgovori, da je do napak prišlo pomotoma, tu ne pridejo v poštev. »Ko mene na nekem odseku policist ustavi zaradi prehitre vožnje, bom vsaj na tistem odseku v prihodnosti pazila. Tako bi lahko izučilo tudi njih. Ampak je pri njih vedno ista zgodba.«

Petrol, OMV in Tobačno 3Dva smo tako kot tudi ostala velika podjetja iz zgornjega prikaza že decembra lani prosili za komentar naših ugotovitev. Še posebej nas je zanimalo, zakaj se pri njihovem poslovanju pojavlja tako veliko število kršitev in kakšne ukrepe so v zadnjem času sprejeli za večjo skladnost poslovanja z zakoni.

Odgovori so bili skopi. Pri OMV so se nam zahvalili za naša vprašanja, zapisali, da »v skladu s korporativno politiko na vprašanja, ki se nanašajo na poslovanje družbe, ne odgovarjamo,« na koncu pa zaželeli še veliko uspeha pri pripravi prispevka. Odgovora Petrola in Tobačne 3Dva do danes nismo dobili.

Najhujši kršitvi – oderuške obresti in nevarni proizvodi

Preverjanje spoštovanja tobačnega zakona sicer še zdaleč ni edina pristojnost tržnega inšpektorata. Zakonov, katerih spoštovanje nadzorujejo inšpektorji, je kar 51. Pa še nekajkrat več uredb, direktiv, odločb in ostalih podzakonskih aktov. Poslanstvo inšpektorata je namreč zagotavljati »urejenost trga in zadovoljstva uporabnikov, zaposlenih in širše družbene skupnosti,« kot je zapisano na njihovi spletni strani.

Ostala velika podjetja v zgornjem prikazu kršijo različne predpise, na primer z napačnim prikazovanjem cen, zavajanjem z oglasi za nakupovalne akcije, tudi s prodajo nevarnih izdelkov ali z agresivnim poslovnimi praksami. Primer slednje je bilo občutno zvišanje cen agregatov nekaterih trgovskih družb ob nedavnih električnih mrkih zaradi žledu, ki ga je zaznal tržni inšpektorat. Zaradi tega so nekatere velike trgovce prejšnji teden tudi obiskali.

Vse kršitve tudi nimajo enake teže. Najhujši sta prodaja nevarnih izdelkov in oderuške obresti pri potrošniških posojilih.

Lani so inšpektorji na trgu našli 113 nevarnih proizvodov. To ne pomeni, da so bili vsi v prodaji. Velike trgovske družbe namreč iz prodaje na podlagi evropske evidence nevarnih izdelkov RAPEX že same preventivno izločijo dobrine, ki bi lahko potrošniku povzročile poškodbe ali celo smrt. »Ker so toliko pametni, da vedo, da je bolje, da sami umaknejo, kot da se kaj zgodi…,« pove Andrejka Grlić. To dokazujejo tudi podatki – v pridobljenih evidencah pravnomočnih odločb pri večjih družbah pod našim drobnogledom smo v treh letih našli le trinajst primerov kršitev zakona o splošni varnosti proizvodov, v celotni evidenci pa 75 kršitev.

Po podatkih tržnega inšpektorata se sicer število nevarnih proizvodov na evropskem trgu veča. Leta 2004 so jih našli 468, lani že 2416. Za del tega porasta so sicer odgovorna evropska pravila, ki vseskozi zaostrujejo kriterije, kaj je nevaren proizvod. Pred kratkim je tako tak proizvod postal vsak pulover za otroke, ki ima okoli vratu vezalke za zategovanje kapuce. Z vezalkami se lahko namreč otroci zadušijo. Glavna inšpektorica pokaže še obeske za ključe v obliki hamburgerjev, cepinov, ročne granate. »Veste, zakaj je to nevarno?« vpraša. Predmet vzamemo v roke in se čudimo. Dokler ne ugotovimo, da gre za vžigalnike. »To da otrok v usta in se zažge.« Evropska komisija je že leta 2006 z odločbo prepovedala dajanja vžigalnikov neobičajnih oblik na trg. Največ nevarnih proizvodov je bilo lani sicer v skupini vozil, kar 81, sledijo kozmetični pripomočki, igrače, izdelki splošne varnosti in električni proizvodi.

Oderuški kreditodajalci, ki kradejo revežem

Ob diskusiji o drugi hudi zlorabi, oderuških obresti potrošniških kreditov, postane Andrejka Grlić vidno jezna. Spomni na hišne preiskave policije zaradi oderuških posojil, ki jih je konec januarja izvajala policija. Oškodovanih naj bi bilo med tisoč in dva tisoč posameznikov, precej izmed njih ni živelo v zavidanja vredni finančni situaciji. Vodja združbe je bil odvetnik, ki je točno vedel, kaj dela, pove Grlićeva: »Zaposleni so imeli navodila, da imajo vse podatke o poslovanju shranjene na USB ključkih. In potem, ko pride inšpektor, ključek vzameš ven in ga daš v torbico. Ker vedo, da inšpektor ne sme posegati v torbico. To je pokvarjeno.« Globa za dajanje oderuških posojil je visoka – od 12.500 do 30.000 evrov. A pogosto so si za lastno nesrečo krivi tudi potrošniki sami: »Mu dajo 3000 evrov kredita, na pogodbi pa piše, da jih je dobil 5000. Pa je podpisal…«

V pridobljenih evidencah najdemo 66 kršitev na področju potrošniških kreditov, od velikih družb v našem grafikonu pa sta zakon o potrošniških kreditih po enkrat prekršila Harvey Norman in Lesnina.

Ob ugotovljenih kršitvah zakonov s področja tržne inšpekcije se zastavlja vprašanje, ali je vsaj del izmed njih zaradi velikosti posameznih družb neizbežen. V veliki korporaciji je namreč, tako pravi teorija, težje nadzirati spoštovanje zakonov v vseh poslovalnicah. Kot alternativno lestvico kršiteljev zato podajamo tudi razporeditev večjih družb s prvega grafikona glede na število odločb oziroma plačilnih nalogov na milijon evrov prometa. V tej razvrstitvi vodi Tobačna 3Dva z 0,64 odločbe na milijon evrov prometa, neslavni zmagovalec glede na absolutno število odločb Petrol je zaradi več kot treh milijard letnega prometa tu z 0,02 odločbe na milijon evrov dohodka na zadnjem mestu.

Petrol, OMV in Tobačna 3Dva se zaradi ponavljajočih se kršitev tobačne zakonodaje, ki so načrtne, na velikost podjetja ne morejo izgovarjati. Pa se lahko ostale družbe? »Že stari Latini so rekli: nepoznavanje prava škoduje,« takšen izgovor zavrne Andrejka Grlić. Obenem so podjetjem vrata inšpektorata v primeru nejasnosti vedno odprta. Kot primer poda višanje cen trgovcev ob začetku recesije in hkratno poplavo oglasov za akcije in popuste. »Popust na cene, trajno nizka cena, super cena. Na koncu zgleda, kot da ti oni nekaj dajo. Takrat smo dvakrat usekali z globo, pa smo rekli, pridite sem, da vam mi razložimo, a se boste popravili ali se ne boste?« Dvigovanje cen in nato njihovo hitro znižanje ter oglaševanje znižanja kot popust namreč ni dovoljeno. »Potem smo se tu učili, kaj pomeni trajno nizka cena, kaj pomeni super cena, trgovci so naredili slovarčke za potrošnike. Vsak je dobrodošel semle, preden krši zakon, ko pa je nekdo kršil predpis nima kaj k meni hoditi jokat. Če pa vpraša, kako bom posloval pravilno – vedno je dobrodošel. Absolutno je na njih.«

Da se poslovne prakse da izboljšati, dokazujeta družbi Hofer, ki se z devetimi odločbami ni uvrstila na našo lestvico, in Rutar, ki je s 16 odločbami sicer na desetem mestu na lestvici. Hofer je bil ob začetku poslovanja v Sloveniji reden gostitelj inšpektorjev, v Rutarju so bili inšpektorji pred desetimi leti »kuhani in pečeni,« dokler se pri prodajalcu pohištva niso naučili pravilno poslovati. »Dnevno smo dobivali prijave. Na različnih področjih. Zavajajoče oglaševanje, ni rešil reklamacije, ali kaj takega, lahko tudi kakšen nevaren proizvod,« izkušnje z Rutarjem opiše Andrejka Grlić.

Podjetja molčijo

Pa odziv družb na kršitve tržne zakonodaje? Večina se na naša vprašanja ni odzvala – poleg OMV so nam odgovorili le še Merkur, Tuš, Simobil, Spar, Lidl in Harvey Norman. Odgovori so podobo skopi: število kršitev je relativno majhno, nepravilnosti nemudoma odpravijo. Ukrepe za večjo skladnost poslovanja nam ni opisal nihče.

Kljub številnim ugotovljenim nepravilnostim pa Petrol ali kakšna druga velika družba v treh letih do septembra 2013 ni tista, ki bi ji inšpektorji naložili največjo vsoto kazni. S tem nazivom se lahko okiti turistična agencija z nenavadnim imenom: Promocija sončnega zahoda. Tej je v letu 2010 in 2011 tržna inšpekcija s skupno tremi odločbami naložila kar 129.000 evrov kazni. Ljudje, sicer tuji državljani, so po ukrepanju tržne inšpekcije podjetje poslali v izbris in poslovanje nadaljevali prek agencije s prav tako zanimivim imenom, Unikatne sanjske destinacije. No, tudi to podjetje je tržna inšpekcija avgusta 2011 oglobila s 54.000 evri kazni in na našem trgu ni več aktivno.

S čim sta si obe podjetji prislužili za skupno več kot 180.000 evrov glob? Javno opozorilo tržnega inšpektorata z leta 2011 razkriva, da sta agenciji pod na videz izjemno ugodnimi pogoji ponujali najem apartmaja na Kanarskih otokih, zaradi drobnega tiska na pogodbah pa bila cena turistična aranžmaja bistveno višja. Po takratnem pisanju Zveze potrošnikov Slovenije so si uslužbenci agencij na vse pretege naprezali, da kupec pred podpisom ne bi prebral celotne pogodbe. »Da udeleženci niso imeli niti trenutka, v katerem bi lahko zbrano razmislili o ponudbi podjetja, dokazujejo navedbe članov, da so jih predstavniki (agencije) spremljali še celo na poti do bankomata,« so zapisali na zvezi potrošnikov.

Do neke mere so si krivi tudi potrošniki sami, ob tem primeru opozarja Alenka Grlič: »Že ko smo objavljali v časopisih opozorila, so ljudje še kar sklepali pogodbe z njimi. In rekli, pa saj so bili tako prijazni.« Zato je v teh primerih prva skrb inšpektorjev ta, da s svojimi globami podjetje prisilijo k umiku s trga.

Visoke globe pa po podatkih tržne inšpekcije niso bile nikoli izterjane. Ker so bili lastniki agencij tuji državljani, so zbežali v tujino, tam pa jih roka Carinske uprave, ki je zadolžena za izterjave tujih državljanov, še ni dosegla.

Predatorski kreditodajalci z visokimi kaznimi

Na lestvici najvišjih skupnih glob so močno zastopane tudi družbe, ki ukvarjajo z dajanjem manjših posojil. President, H & H Krediti, Ceteris, Kreditna točka, Čebelica Maja, MF KOM finančne storitve in Delfin 10 so vse kršile zakon o potrošniških kreditih, v nekaterim primerih tudi z zaračunavanjem oderuških obresti. Na lestvici sta še dve nepremičninski agenciji: Nepremičnine Gallus in 1. AMS. Obe sta si globi med drugim prislužili, ker so zanje delo opravljali posredniki brez licenc in ker družbi nista imeli ustreznih poslovnih prostorov.

Nekatere kreditne družbe globe plačajo in svoje poslovanje spravijo v red, pove glavna tržna inšpektorica. Država pa še ni izterjala za 68.000 evrov kazni, ki jih je naložil Pergola Pubu iz Portoroža. Lokal, ki se je s 37 odločbami uvrstil na četrto mesto naše lestvice podjetij z največ odločbami, je vse dobil zaradi iste kršitve: obratovanja izven delovnega časa. »Res je, da obstaja redni obratovalni čas do desete oziroma enajste ure, in podaljšani, ki ga odobri lokalna skupnost. Res je tudi, da če se hočemo iti turizem, morajo turistični lokali delati tudi po deseti uri. In tu imamo zmeraj problem – gostinca, ki želi delati, in stanovalce, ki jih moti, če nekdo diha zraven,« dilemo v takih primerih opiše glavna tržna inšpektorica. Ne glede na to inšpektorji morajo ukrepati, drugače sami kršijo zakon. V določenih primerih, če kršitev ni huda, lahko prvič izrečejo opomin oziroma opozorilo. Ob ponovnih kršitvah pa sledijo denarne kazni.

Kako pa se je lastnik Pergola pub izognil kazni? Podjetje je julija 2011 poslal v izbris in se s tem izognili izterjavi. Pravzaprav ni davčna uprava do danes izterjala niti ene izmed 81 pravnomočnih kazni, ki jih je dacarjem v letih 2010 in 2011 posredovala tržna inšpekcija.

Podobna zgodba kot Pergola pub je tudi zloglasen lokal Lipa v Spodnjih Pirničah. Plačilu 60.000 evrov kazni se je lastnik izognil tako, da je odprl zavod in pod njegovim okriljem nadaljeval z obratovanjem lokala. Zakon o gospodarskih družbah namreč prepoveduje ustanovitev novega podjetja, če njegov lastnik ni poravnal terjatev starega. Zavod pa tak »podjetnik« lahko ustanovi. »Tisto ne bo nikoli nič plačano, in zdaj gremo jovo na novo v Lipo,« z vidnim ogorčenjem pove Andrejka Grlić. Spet drugi pa zakon obidejo tako, da si ustanovijo podjetja »na zalogo.« Ko navzkriž z inšpektorji pride eno, ga likvidirajo in aktivirajo drugo vnaprej ustanovljeno družbo.

Sprememba zakona v smislu, da se podjetnikom, dokler globa ni izterjana, prepove ustanavljati društva in zavode, bi bila po mnenju Andrejke Grlić nujna. Obenem bi morala biti podjetja, ki daljši čas ne izkazujejo nikakršnega prometa, avtomatsko izbrisana.

Kot nujne spremembe zakonodaje izpostavi še uzakonjenje alternativnega reševanja potrošniških sporov. Tak zakon imajo vse države EU razen nas. Če podjetje potrošniku noče reklamirati izdelka, se mora slednji za svoj prav pri nas trenutno boriti na sodišču. Mnogo potrošnikov se ob takih težavah obrača tudi na tržni inšpektorat, a jim inšpektorji ne moremo pomagati. Zato bi morali ustanoviti poseben organ za mediacijo med potrošnikom in trgovcem, kjer bi s pomočjo usposobljenega mediatorja poskušala doseči sporazumno rešitev spora.

Kot tretjo nujno spremembo izpostavi zakon o gostinstvu, ki ga bi ga bilo treba občutno oklestiti. »Stvari so prenormirane, to kar naprej vpijemo. Na primer pravilo, da mora biti v moškem stranišču kanta za smeti. Banalnost. Dajmo spucati. Pa rečejo – pa bo stanje v gostinstvu grozno. Ne bo. Ne bom šla v gostilno z umazanimi stranišči. Gre za zadeve, ki nimajo zveze za varnostjo in so samo breme za gospodarstvo.«

Gluha ušesa ministrstva

A na višjih instancah – tržna inšpekcija je organ v sestavi ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo – vedno znova naletijo na gluha ušesa. »Mi vemo, kaj se dogaja na terenu in nas je treba ubogati,« je odločna Andrejka Grlič.

»Gredo vaši predlogi v predal?« jo vprašamo? »To ste vi rekli.« »No, ampak vi predlagate, pa se nič ne zgodi?« Da, šepne inšpektorica. »Predlog za alternativno reševanje sporov se vleče že pet let.«

Poleg neustrezne zakonodaje jo motijo tudi pretirane medijske simpatije do kršiteljev zakonov. »Pa reče kdo, so me ujeli, jaz sem pa samo danes, na primer, na področju delovne inšpekcije, samo danes je prišla natakarica delat prvi dan, na probi je, saj drugače nikoli… Ampak so me ujeli. In kaj mediji rečejo? Pa res, boga punca, pa kaj se spravljajo na tega.« Kršitev je jasna, tako brezplačno delo po zakonu ni dovoljeno.

Inšpekcijskim službam se očita tudi selektivno izbiro podjetij za nadzor. Predvsem naj bi jih privabljala uspešna podjetja, ki lahko plačajo globe in s tem polnijo državni proračun. Kako torej na tržnem inšpektoratu izberejo svojo žrtev? Obstajajo reaktivni nadzori, torej nadzori na podlagi prijav, in proaktivni nadzori na podlagi letnega načrta nadzorov, razloži Andrejka Grlić. Na dan dobijo povprečno 32 prijav. Proaktivne nadzore pa izvajajo na podlagi načrta – za prihodnje leto ga začnejo sestavljati oktobra, pri pa tem za mnenje, katera so najbolj tvegana področja na trgu, zaprosijo več deležnikov: Gospodarsko in Obrtno zbornico Slovenije, nevladne organizacije in razne laboratorije za preverjanje kakovosti. Svoje predloge lahko poda tudi vsak izmed 100 tržnih inšpektorjev, kolikor jih je poleg vodje še zaposlenih na inšpektoratu.

Inšpektorji pa morajo ukrepati tudi, če nepravilnost zaznajo sami, na primer ob obisku trgovine. Na podlagi takšne zaznave je Andrejka Grlić tudi sprožila nadzor nad prodajo agregatov. Kako pa potem zgleda obisk trgovskega centra »poklicno deformiranega« inšpektorja? Ali na ob nakupu po navadi napiše še kakšno kazen? jo vprašamo. Ob ugotovljenih nepravilnostih se po navadi predstavi in svetuje, naj nepravilnost odpravijo, pojasni.

Letno za 3,8 milijona izrečenih sankcij

Za učinkovito delo bi potrebovali še vsaj 20 inšpektorjev, nam še pove glavna tržna inšpektorica. Ob tem se nam porodi morda nekoliko provokativno vprašanje: ali inšpektorat z globami, ki jih izreče, »pokrije« stroške svojega delovanja?

Po naših izračunih na podlagi evidence pravnomočnih odločb in plačilnih nalogov je v treh letih pravnomočnih postalo za 5,6 milijona evrov glob. Stroški obratovanja inšpektorata pa so za lani znašali 4,7 milijona evrov. Če pa v izračunu upoštevamo še sodne takse in upravne stroške, ki so nam jih posredovali z inšpektorata, pa je le v letu 2013 inšpektorat izdal za 3,8 milijona evrov terjatev. Vloge inšpektorjev pri zagotavljanju regularnega trga za podjetja pa se seveda ne da izmeriti. Zagotovo pa drži naslednje: če bi se jo dalo izmeriti, bi bila precej višja od pobranih glob oziroma stroškov dela inšpektorjev.