Ljubljana – Probanka je poslovno leto 2011 končala z 20 milijoni evrov izgube. A poročilo revizorja kaže, da bi bila lahko ta izguba v resnici še večja. S tem bi temeljni kapital banke padel pod ustrezno mejo.

Prvič objavljeno 4. julija 2012 v časniku Delo

Skupina Probanka, ki jo vodi Romana Pajenk, je lani imela čisto izgubo v višini 20,5 milijona evrov. Vzrok za to so slabitve in rezervacije zaradi slabih kreditov v višini 37,1 milijona evrov, to je slabih 20 milijonov evrov več kot leto pred tem. Kljub temu banka v svojih bilancah prikazuje zvišanje odstotka temeljnega kapitala (Tier 1) s 7,66 odstotka leta 2010 na 9,06 odstotka oziroma 99,3 milijona evrov konec leta 2011. Romana Pajenk je sporočila, da je najnižji še ustrezen količnik temeljnega kapitala za Probanko 8,57 odstotka.

Napihnjene vrednosti delnic

A poročilo revizijske družbe Deloitte, ki je revidirala zadnje letno poročilo Probanke, izraža dvom o teh številkah. Revizorji so namreč računovodskim izkazom banke zaradi nenavadnega vrednotenja delnic podjetij, ki jih ima banka v lasti, podelili mnenje s pridržkom. Prvi pridržek zadeva vrednotenje delnic Pivovarne Laško. Probanka v lanskem letnem poročilu izkazuje naložbo v omenjene delnice v vrednosti 15,4 milijona evrov, tako imenovano pošteno vrednost delnice pa vrednoti na 25,83 evra, čeprav je bila cena delnice na Ljubljanski borzi 31. decembra lani le 11,02 evra, to je 1,50 evra manj od knjigovodske. Banka je vrednost delnice ocenila po metodi primerljivih transakcij podjetij, ki kotirajo na tujih borzah. A ker teh delnic niso ocenili z več alternativnimi metodami, ki bi skupaj dale njihovo točnejšo vrednost, revizor ocene ni mogel potrditi. Če upoštevamo borzno ceno delnice, bi naložba Probanke v delnice Laškega znašala le 6,57 milijona evrov, njen temeljni kapital pa bi po naših izračunih posledično padel pod kritično mejo 8,57 odstotka, na 8,26 odstotka.

Višjo ceno od borzne imajo v bilancah Probanke tudi delnice Žita. Probanka jih z utemeljitvijo, da Ljubljanska borza za delnico Žita ne predstavlja delujočega trga, vrednoti na 144,85 evra na delnico, celotno vrednost naložbe pa posledično na 1,2 milijona evrov. Cena delnice Žita na Ljubljanski borzi je bila konec lanskega leta 85 evrov, z upoštevanjem te cene bi bila vrednost naložbe Probanke v Žito le še 704.000 evrov.

Zanimiva je še delnica Merkurja, saj jo Probanka vrednoti po ceni 53 evrov, torej ceni, ki je bila potrjena avgusta 2011 v postopku prisilne poravnave. Skupna naložba v Merkur je tako po njihovem vredna 8,3 milijona evrov. A ker je Merkur tako v zadnjih treh mesecih lani kot v prvem trimesečju letos izkazoval negativen poslovni izid iz poslovanja (200.000 evrov v zadnjem trimesečju lani in kar 2,8 milijona evrov letos), je delnica podjetja najverjetneje vredna precej manj.

Revizorji dvomijo o pravilni višini slabitev

Drugi vzrok za revizorjevo mnenje s pridržkom je višina oslabitev za leto 2011 za tista posojila, ki so zavarovana predvsem s kapitalskimi naložbami. Revizorji ugotavljajo, da je banka za 45,8 milijona evrov tako zavarovanih posojil oblikovala oslabitve v višini 19,8 milijona evrov. A revizorji ugotavljajo da »banka ni predložila ustreznih modelov vrednotenja vrednostnih papirjev, danih v zavarovanje«. Zato niso mogli ugotoviti, ali je višina oslabitev Probanke točna ali pa bi te morale biti še višje.

V prvem trimesečju letos je banka oblikovala za dodatnih 2,24 milijona evrov oslabitev in rezervacij, uprava banke pa je pred kratkim napovedala nadaljnje slabitve v letošnjem letu, Probanka pa naj bi bila spet dobičkonosna prihodnje leto. A revizorji opozarjajo, da banka v računovodskih izkazih ni upoštevala popravkov, ki bi lahko nastali zaradi nadaljnjih izgub banke.

Poslovodstvo banke je namreč v letnem poročilu zapisalo, da so možne nadaljnje izgube leta 2012, kar bi dodatno načelo raven kapitala Tier 1. Odstotek tega bi med drugim zviševali z dezinvestiranjem naložbe v lastniške vrednostne papirje in nepremičnine. A če bi bila banka zaradi izgub primorana te dezinvesticije narediti hitro, bi za delnice pa tudi nepremičnine lahko iztržila precej manj od ocenjene vrednosti. To pa je še dodaten razlog, zakaj revizorji dvomijo o pravilni cenitvi vrednosti delnic v bilancah za leto 2011.

Neuradno smo izvedeli, da je bila Probanka pol leta pod posebnim nadzorom Banke Slovenije, ki se je menda končal pred kratkim. V Banki Slovenije tega niso hoteli potrditi, saj jim to menda preprečuje zakon o bančništvu. Rezultat nadzora je menda bil prečiščen naložbeni portfelj, kar bo banki omogočilo preživetje. Nekaj časa je med poznavalci vladalo prepričanje, da bo banko zaradi slabih posojil morala prevzeti NKBM.

Morebitne potrebe po dodatni dokapitalizaciji (lani so jo lastniki že dokapitalizirali v višini 12,3 milijona evrov) naj bi bila zmožna pokriti 11,8-odstotna lastnica Probanke Perutnina Ptuj. Ta naj bi bila po mnenju nekaterih v nezavidljivi finančni kondiciji, a viri so nam povedali, da naj bi v Perutnino s 30-milijonskim kapitalskim vložkom zelo kmalu vstopil nov partner. Če se bo to res zgodilo, bo imela Perutnina dovolj kapitala, da bo lahko z dokapitalizacijo pokrila nadaljnje izgube banke.

Visoke plače in nagrade

Čeprav je Probanka lani končala z 20-milijonsko izgubo in mnenjem revizorja s pridržkom, je neto plača predsednice uprave lani znašala 11.325 evrov na mesec, kar jo po poročanju Financ uvršča na drugo mesto med predsedniki uprave naših bank. Druga dva člana uprave Vito Verstovšek in Milana Lah sta lani zaslužila 8442 oziroma 8175 evrov na mesec. Visoki so bili tudi prejemki nadzornega sveta: njegov predsednik Roman Glaser, sicer tudi predsednik uprave Perutnine Ptuj, je kot nagrado za učinkovit nadzor dela uprave lani dobil 46.500 evrov neto, preostali štirje člani pa vsak po 23.250 evrov neto. Milana Lah nam je sporočila, da je nadzorni svet že sprejel sklep o »bistvenem znižanju izplačila«.