Konec lanskega leta je davke državi vsaj leto dni dolgovalo 2400 podjetij, vsaj dve leti pa 1600 podjetij, smo na podcrto.si ugotovili z analizo davčnih dolžnikov finančne uprave (FURS). Ta podjetja so bila državi najpogosteje dolžna med 10.000 in 30.000 evrov davka.

Zakaj FURS od teh podjetij bodisi ne izterja dolga bodisi jih ne pošlje v stečaj? Kot so nam konec lanskega leta pojasnili na finančni upravi, poskušajo podjetju najprej zarubiti sredstva na bančnem računu. Če podjetje sredstev na računu nima, pa čakajo kar leto dni, preden mu poskusijo zarubiti ostalo premoženje, kot so premičnine ali nepremičnine. V tem letu dni pa lahko podjetja denarni tok speljejo na račune v tujini ali pa poslujejo prek asignacij in tako skrijejo premoženje pred dacarji.

Za tako dolge postopke izterjave je po lanskih pojasnilih FURS krivo predvsem pomanjkanje kadra. Samo davčnih dolžnikov, torej podjetij in posameznikov, ki dolgujejo od 5000 do 10.000 evrov, je več kot 18.000. Na FURS pa je konec lanskega leta delalo skupno 350 davčnih izterjevalcev. Pošiljanje dopisa banki za blokado računa je relativno hitro in enostavno opravilo. Preverjanje, katera sredstva so še v lasti podjetja, s katerimi bi lahko poplačalo dolg, pa je pogosto zapleteno in zamudno. Pri kompleksnejših izvršbah in tistih, v katere je vpleteno sodišče, pa morajo vključiti še  sposobnega pravnika. A tudi slednjih na FURS primanjkuje, so nam pojasnili.

Računsko sodišče v danes objavljenem revizijskem poročilu o izterjavi dolga od podjetij v letu 2013 ugotavlja podobno kot podcrto.si.V tem letu so dacarji davčni dolg od podjetij pričeli izterjevati šele slabih devet mesecev po zapadlosti dolga. V kolikor podjetjem niso mogli zarubiti sredstev na bančnih računih, pa so se iskanja ostalega premoženja lotili šele slabo leto dni po poskusu rubeža denarja na banki.

Davčni uradi v nekaterih primerih tudi niso poskusili zarubiti vsega razpoložljivega premoženja v podjetjih. V kar četrtini pregledanih primerov je zaradi nekativnosti dacarjev davčni dolg celo zastaral – torej ga podjetju ni bilo treba plačati. V petini vseh pregledanih primerov pa davčni uradi niso »pravočasno zaznali zlorab davčnih zavezancev, s katerimi so nameravali oškodovati upnike oziroma da bi v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da zaradi tega ne bodo uspeli poravnati svojih obveznosti tretjim osebam (vstopanje novih slamnatih družbenikov, tujih družbenikov, tujih odgovornih oseb oziroma zastopnikov in veriženje družb).«

Tudi računsko sodišče kot enega izmed razlogov za slabe rezultate pri izterjavi navaja pomanjkanje usposobljenih davčnih izterjevalcev. Konec leta 2013 bi moralo biti glede na sitemizacijo delovnih mest na FURS zaposlenih 195 izterjevalcev, dejansko pa je bilo zaposlenih le 158 izterjevalcev. Kot ugotavljajo revizorji, znaša povprečna plača izterjevalca z vsemi dodatki slabih 24.000 evrov. Po drugi strani pa povprečen izterjevalec na leto izterja za dobrih 330.000 evrov dolga. Zaposlitev novih izterjevalcev je zato smiselna, ugotavlja računsko sodišče.

Revizorji so tudi ugotovili, da bi izterjevalci potrebovali dodatna ekonomska in pravna znanja. Zaradi pomanjkanja znanja namreč slabše opravljajo svoje delo. »Pri pregledu 28 primerov davčnih zavezancev smo ugotovili, da v kar 21 primerih ni bila izvedena davčna izvršba na vsa dopustna sredstva izvršbe. V več kot eni tretjini pregledanih primerov smo ugotovili, da davčni izterjevalci niso preverili kakovosti bodisi izkazanih terjatev dolžnika do njegovih dolžnikov bodisi drugih sredstev, ki so bila izkazana v bilancah stanja davčnih zavezancev,« so zapisali revizorji.

Težave je v letu 2013 dacarjem povzročal tudi njihov informacijski sistem. Zaradi slabega delovanja informacijskega sistema eDis so imeli težave pri pridobivanju podatkov o pravi višini davčnega dolga posameznih dolžnikov. To pa je dodatno upočasnilo postopke izvržbe. O težavah finančne uprave z informacijskim sistemom smo pisali v članku Fiasko prenove informacijskega sistema davčne uprave z desetmilijonsko škodo.